1945 Unec – Osnovne živilske nakaznice

Na sliki na vrhu je Osnovna živilska nakaznica II za samooskrbo­valca z maščobami in mesom. Julij 1946. Izdala jo je Ljudska vlada Slovenije Ministrstvo za trgovino in preskrbo. Na nakaznici so zapisana naslednja navodila za uporabo:

“Brez žiga in brez vpisa podatkov neveljavna. Neprenosljiva! Za nakup živila velja samo pri izbranem stalnem dobavitelju v kraju stalnega bivališča potrošnika. Za prehrano v gostinskih obratih velja na področju cele Slovenije. Že odrezani odrezki so brez vsake vrednosti; na njih dobavitelj ne sme oddati živil. Kdor ima zalogo moke in zakuhe, ni upravičen do osnovne nakaznice “II”! Duplikatov ne izdajamo! Ponarejanje je kaznivo po zakonu!” 

Na spodnjih slikah sta Osnovni živilski nakaznici za oktober in december 1945. Pa si še tu oglejmo navodila:

“Veljavna za prehrano v vseh gostinskih obratih v Sloveniji. Za nakup živil veljavna samo pri stalnem dobavitelju v kraju stalnega bivališča. Duplikatov ne izdajamo! Brez vpisa podatkov neveljavna! Že odrezani odrezki so neveljavni! Stalni dobavitelj naj takoj prežigosa odrezke!”  

Po končani drugi svetovni vojni nas je doletela omejena preskrba z osnovnimi dobrinami. Omejena preskrba prebivalstva v vojnih in povojnih razmerah seveda ni bilo nekaj novega. To se je dogajala tudi med in po prvi svetovni vojni. Če se ozremo na drugo svetovno vojno in prva povojna leta v naših vaseh spoznamo marsikaj zanimivega, za današnji čas potrošništva pa skoraj nerazumljivega, zato je prav, da obudimo spomine na te čase.

Ivan Puntar Štacnar v svojem dnevniku našteva omejitve, ki so jih uvajali Italijani, ki so zasedli naše kraje. Avgust 1941:

Odredbe njegove, ne smemo ponoči iz svojih hiš, vse mora biti zatemnjeno, svobodno gospodarstvo smo izgubili, ne moremo prosto razpolagati ne z žitom ne z živino, ki moramo oddajati na njih odredbe, tudi mleko, puter od nas zahtevajo, določili pa so take cene, da ničesar ali sramotno nizke cene dobimo, v prosti prodaji se dobi dvakrat več. Zelo primanjkuje masti, olja, mila, mesa dobimo pa vsaki teden 10 gramov na osebo, pa še kakšnega, bele moke sploh ni, na karte dajejo 6 kg na človeka neke težke mešance, da je kruh težak kot zemlja.

Takole pa Štacnar opiše leto 1941:

Ves živež pa tudi obleka je na karte, za visoke cene je bilo pa vsega na razpolago. Cvetela je na ta način skrivna trgovina, ker so oblasti določile vsaki stvari maksimalno ceno.

Štacnar poleti 1942:

Ker tihemu odporu okupatorji niso mogli do živega, so kaznovali prebivalstvo z ukinitvijo potniškega, pisemskega in brzojavnega prometa, še na poljska dela so mogli ljudje le s prepustnicami, ki so veljale le po 1 dan. Ker so sumili, da prebivalstvo podpira partizane z živili, so za dobo štirih mesecev vzeli prebivalcem Unca in Slivic živilske nakaznice.

Pa pojdimo v povojna leta. Takole je ta čas na kratko predstavil moj oče:

Velike težave so nastale radi preskrbe hrane in ostale preskrbe, radi tega je oblast uvedla živilske in oblačilne karte. Karte so dobili vsi zaposleni in prebivalci brez zemlje. Velika krivica se je godila kmečkemu prebivalstvu, kljub oddaji mesa, masti in drugih oddaj, ni dobilo niti dkg mesa, olja in sladkorja, radi tega so predvsem trpeli bolni in stari ljudje ter otroci.

Poglejmo še v zapisnike Krajevnega ljudskega odbora Unec (KLO):

10. seja 15. 1. 1946: Tov. Žust Franc poroča, da smo prejeli v zadnjem tednu dodatne živilske nakaznice za otroke od 8 – 14 let, dalje dodatne za lahke delavce, ter bolniške, vendar pripomni k temu, da se mora po novi uredbi odrezati mast in moko na nakaznicah vsem tistim, kateri ne prejemajo isto na osnovnih kartah.

9. seja 6. 1. 1946: Poročevalec za trgovino in preskrbo tov. Žust Franc poroča, da smo prejeli za januar 25 nakaznic za čevlje. Odbor pregleda spisek prijavljenih, ter določi najbolj potrebnim nakaznice.

Seja 7. 1. 1947: Tov. tajnik poroča, da so iz OLO Rakek – gospodarski odsek prejeli nakazilo za dvig 5 kom. plaščev in 5 kom. zračnic za dvokolesa proti plačilu. V zvezi z dobavo navedenih plaščev in zračnic prečita več prošenj za dodelitev istih. Vsled premajhne dobave se ne more prošnjam ugoditi; sklene odbor iste razdeliti na prvem zboru volilcev, da bodo prejeli res tisti kateri kolesa potrebujejo izključno za službene svrhe.

Seje 17. 1. 1947: Pregled živilskih nakaznic. Tov. predsednik poroča, da sta bila člana iz OLO – gospodarski odsek, katera sta zahtevala pregled o izdajanju živilskih nakaznic z ozirom na pomanjkanje moke. Omenjeni pregled se je vršil 17 t. m. v navzočnosti omenjenih članov, nekaj odbornikov KLO in sekretarja OF tov. Perko Franca. Pri tem pregledu so ugotovili, da se v našem kraju lahko odvzame 132 nakaznic za moko in to z mesecem februarjem, dalje z mesecem januarjem pa 67 nakaznic. Odborniki pretresajo posamezno po hišah, ter potrdijo odvzem nakaznic, vendar pripomnijo, da se o odvzemu nakaznic obrazloži na zboru volilcev, ki se bo vršil v nedeljo 19 t. m.

16. seja 16. 4. 1946: Razdelitev prejetega blaga iz okrajnega socialnega skrbstva: Tov. Jernejčič Marija poda poročilo da smo te dni prejeli iz okraja sledeče predmete: – 77 komadov raznega ponošenega perila in obleke, – 8 zavitkov suhe hrane, – 1 kg sladkorja, – 900 komadov cigaret. Vsi omenjeni predmeti se morajo danes razdeliti med najbolj potrebne za praznike. Vsi prisotni nato določijo kateri bodo prejeli omenjene stvari. Dalje poroča (tajnik) da smo prejeli 19 nakaznic za čevlje, v kratkem pa jih dobimo še 20. Predlaga nato, da bi se s prvo pošiljko počakalo, ter bi se nato skupno razdelilo z drugo pošiljko.

Slovarček:

• LRS – Ljudska republika Slovenija: ime republike od 1945 do 1963
• KLO: krajevni ljudski odbor, oblika povojne lokalne uprave

Viri:

• F. Perko: Časi naše male kronike. 2018.
• I. Puntar – Štacnar: Moje delo, doživetja in pogledi. Dnevnik 1923-1943. 2009.

Kraj: Unec
Datum: 1945 in 1946
Avtor: dokument Ministrstva za trgovino in preskrbo LRS
Zbirka: Tončka Hlad Unec
Skenirano: 21. 11. 2018
Oblika: fotokopija dokumentov