1969 Planina – Žaga pri Ravbarjevem stolpu

Razglednico Ravbarjev stolp s Planino v ozadju je izdal Fotolik Celje, odposlana pa je bila poleti 1969.

Ravbarjev stolp je še edini ohranjeni del srednjeveškega gradu Mali grad, ki je stal blizu vhoda v Planinsko jamo, ki se je zaradi njegovega imena nekoč imenovala Malograjska jama. Valvasor pravi, da je na tem mestu že v rimskih časih stal grad, ki je v 3. stoletju iz neznanega vzroka propadel. V virih je prvič omenjen leta 1444 kot grad “Kleinburg”. Njegovi lastniki so bili sprva Goriški grofi, kasneje pa tudi Albenski gospodje, Celjani in Habsburžani. V 15. stoletju ga je v deželno-knežji fevd dobila rodbina Ravbarjev in po njih se edini ohranjeni del gradu, tudi imenuje.

Ko so bile po drugi vojni žage nacionalizirane, zasebnih žag ni bilo več, so kmetje razrezovali les za lastne potrebe na državnih ali zadružnih žagah. Ves les, tako iz državnih kot zasebnih gozdov je bil namenjen za potrebe lesne in celulozne industrije, za elektro in telefonske drogove, rudnike in seveda izvoz, da je država dobila prepotrebne devize za industrializacijo. Proste prodaje lesa ni bilo. Lastniki gozdov so morali ves posekani les prodati najprej zadrugam, pozneje gozdnim gospodarstvom, le drva so lahko porabili za lastne potrebe.

Za redno vzdrževanje gospodarstva so dobili kmetje letno po 2 (dva) kubična metra hlodovine. Za ta les so dobili posebno potrdilo, les pa je moral biti požigosan z žigom revirnega gozdarja z rdečo barvo, da so ga lahko legalno razrezali na eni od državnih ali zadružnih žag. Ob obnovah ali novogradnjah so lastniki gozdov na osnovi gradbenega dovoljenja in specifikacije potrebnega lesa, dobili za razrez in tesanje tudi večjo količino lesa. V osemdesetih letih (kakšna tudi že prej) pa je bilo po kmečkih skednjih zgrajenih veliko privatnih žag, kjer so poleg za domačo rabo dodeljenega lesa razrezali tudi veliko takrat še “nelegalnega”, deske so ponoči naložili na kamione in odpotovale so na jug nekdanje Jugoslavije (Srbija, Kosovo, Makedonijo); črni trg v nemških markah je cvetel.

Pod Ravbarjevim stolpom, pred vhodom v Planinsko jamo, je Ivan Obreza v 18. stoletju zgradil vodno žago z dvema venecijankama. Pozneje je bil tu postavljen en polnojarmenik. Ko so leta 1846 veleposestvo Haasberg kupil Windischgraetzi, je prišla v njihovo last tudi žaga. Po drugi svetovni vojni je z njo upravljalo podjetje Javor Pivka. Obratovala je le občasno, ko je bilo dovolj vode in se je nabrala potrebna količina lesa, da je bilo smiselno pognati žago. Razrezovala je predvsem les zasebnikom. Ko nam je pozimi leta 1965 pogorela hiša, so nam na tej žagi razrezovali jelove in smrekove hlode. Takrat smo tja hlode, nazaj pa deske in žamanje še vozili z živinsko vprego in vozovi.

Viri:

• Planinska dolina – Ljudje in kraji ob Unici. 2009.
• Lesna industrija na Pivškem. 1976

Kraj: Ravbarjev stolp, Planina
Datum: 1969
Avtor: Fotolik Celje
Zbirka: Franc Perko
Skenirano: 24. 1. 2019
Oblika: razglednica