Skip to content

1918 Cerknica – Župnijske pevke

7. 04. 2019

Na porumeneli spominski fotografiji iz leta 1918 je sedem cerkvenih oziroma župnijskih pevk iz naših krajev in njihov zborovodja g. Vinko Vodopivec. Natančnega kraja nastanka fotografije nismo ugotovili. Glede na to, da gre za skupino cerkvenih pevk iz cerkniškega kraja, predvide­vamo, da je le ta nastala pred župnijsko cerkvijo Marijinega rojstva v Cerknici.

G. Vinko Vodopivec je bil rimskokatoliški duhovnik, skladatelj in organist. Večino življenja je živel in služboval na primorskem, med drugim v Kamnjah pri Vipavi, v Črničah pri Ajdovščini in v Kromberku, kjer je tudi pokopan. V svojem življenju je največ ustvarjal na področju cerkvene glasbe in svetnih skladb. O njegovi ustvarjalnosti se lahko več prebere na spodnji spletni povezavi. Poleg tega je s svojim delom, kot duhovnik in skladatelj v času fašizma, na Primorskem dvigal narodno zavest Slovencev, kar mu daje še večji pomen z vidika domoljubja.

Čas med prvo svetovno vojno, natančneje od 1916 do 1918, je Vodopivec preživel v Cerknici. Razlog za to je bila deseta in enajsta ofenziva na soški fronti, ki je v njegovih krajih povzročila veliko gorja in škode. Iz tega obdobja je tudi ta slika in je glede na posvetilo z zadnje strani, zagotovo nastala v zadnjih dneh njegovega prebivanja v naših krajih. Od vseh pevk so tri oblečene v enaka oblačila, ki so bila očitno namenjena za nastop, ostale pevke pa so oblečene v svoja oblačila. Po tem lahko sklepamo, da je bila slika narejena med vajami, oziroma pred ali po nastopu. Zagotovo pa drži, da je bila narejena v spomin pevkam in zborovodji.

Ena najbolj znanih pesmi Vinka Vodopivca Žabe je bila napisana v času, ko je živel v naših krajih. Med sprehodi po naši okolici je tu in tam rad obiskal tudi kakšno gostilno. Med temi je bila ena taka v Podskrajniku, baje je bila to gostilna pri Puntarju. Ko se je nekega večera iz gostilne vračal proti Cerknici, je slišal glasno reganje žab iz smeri Brodca, domačini mu rečemo Broc. To je predel pod Podskrajnikom, kjer je včasih stala brestova iverka. Tam je bil vedno bolj močvirnat svet z veliko vode, kar je nudilo idealne pogoje za žabji živelj. Ob pravi smeri vetra in v času parjenja je bilo reganje žab slišati prav v Cerknico. In ravno te žabje svatbe so mu dale inspiracijo in idejo za pesem Žabe. O tem, da je bila pesem napisana ravno zaradi žab iz Broca je znal povedati tudi Boris Kralj.

Stojijo, z leve proti desni:

  • neprepoznana,
  • Benčan – Šperucova (imena ne vemo), iz Dolenje vasi,
  • Micka Tavželj poročena Simičak, iz Cerknice,
  • Johanca Žnidaršič – Jernekova, poročena Mivec – Zajčkova, iz Cerknice,
  • Jožefa Petrič poročena Obreza – Cibkova iz Dolenje vasi.

Sedijo, z leve proti desni:

  • neprepoznana,
  • Vinko Vodopivec,
  • neprepoznana.
Ta unikatna fotografija z datumom 27. 7. 1918 je stara več kot 100 let in je že sama po sebi izjemna, ker nam lahko še danes v sliki nudi informacijo, da se je v naših krajih zadrževal Vinko Vodopivec, ter je tu celo vodil zbor cerkniških župnijskih pevk. Ker pa je na zadnji strani lastnoročno napisano in podpisano posvetilo g. Vodopivca, pa to daje tej fotografiji dodatno vrednost in občudovanje. Posvetilo je namenjeno v spomin Johanci Žnidaršič.

Viri:

  • Slovenska biografija: Vinko Vodopivec
  • Anka Kraševec
  • Dušan Gogala
  • Joži Mele

Kraj: Cerknica
Datum: 27. 7. 1918
Avtor: J. Svečnjak, Čabar
Zbirka: Anka Kraševec
Skenirano: 1. 2. 2019
Oblika: fotografija

4 komentarji leave one →
  1. 7. 04. 2019 07:37

    Res izjemen prispevek s podatki o katerih domačini ne vemo veliko.Hvala!

    Všeč mi je

  2. francmazi permalink
    7. 04. 2019 13:36

    Pred desetletji je Slovenski oktet gostoval na Japonskem. Spominjam se zanimivih opisov turneje izpod peresa Delovega novinarja Bogdana Pogačnika, ki je oktet vodil in o vtisih sproti poročal v Delu. Japonci so koncerte tega našega vrhunskega zbora sprejemali z navdušenjem, še prav posebej pa je bila s frenetičnim aplavzom sprejeta pesem Žabe. Povsod so jo morali celo po večkrat ponoviti. Nekaj vsebuje, je ugibal Bodan Pogačnik, kar se posebej dotakne Japoncev.
    Z nekaj fantazije bi torej lahko rekli, da so žabe iz Podskrajnika sedle v dušo Japoncev.

    Liked by 2 people

  3. alojzmazij permalink
    7. 04. 2019 13:56

    Najlepši spomenik Vinku Vodopivcu so leta 1953 pod vodstvom maestra Antona Nanuta postavili primorski študentje z ustanovitvijo Primorskega akademskega zbora Vinko Vodopivec. Neuradna himna zbora so Žabe, ki sem jo z zanosom neštetokrat prepel kot član tega zbora v letih 1972-75. Tako kot mnogi drugi notranjski Vodopivci začenši z Janezom Otoničarjem.

    Liked by 2 people

  4. 23. 04. 2019 15:37

    Prva z leve sedi Zofija Srebernjak. Njena mama, Marija Kos, porocena Srebernjak, je odsla pred 1. sverovno vojno v Ameriko in pustila pri sorodnikih 2 hceri z namenom, da prideta za njo. Vojna je njun odhod preprecila. Ob slovesu je Zofiji Vodopivec dal rokopis pesmi, ki ga hranijo sorodniki v Ameriki.

    Všeč mi je

Napiši komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Google photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

Connecting to %s

%d bloggers like this: