Skip to content

2018 Novi Kot – Luže in studenci

14. 05. 2019

To sta Podleščeva luža in Vedkov studenec. Med njima je pot, studenec je nad potjo, luža pa pod njo. Prav zaradi te lege je Podleščeva luža edina, ki je še “živa”od sedmih, ki so bile v času, ko smo še pasli živino na gmajni, polne vode. Tudi Vedkov studenec je še vedno poln vode in pridno napaja lužo nedaleč stran. Letos pozimi je bila luža polna in mnogo večja, kot jo vidite na sliki. Luža je globoko zamrznila – lahko bi bila vaško drsališče, ampak tisti otroci, ki so na tej gmajni preživeli otroška leta, so zdaj odrasli ljudje. Danes pa so v vasi samo trije otroci. V ozadju se vidi Podleščev grunt in hiša, ki sta jo na pogorišču zgradila Franci in Jelka Vesel. Franci je eden izmed naslednikov Miheličevih (sin Girčene – Olge Vesel roj. Mihelič).

Na levi strani studenca je bilo nekoč veliko leseno korito in perilnik. Perilnik je zarasla trava, korito pa je strohnelo. V petdesetih letih prejšnjega stoletja so vaščani naredili betonsko korito, izviru pa naredili betonski obod in ploščo. V korito smo vodo nalivali z lesenim kuarcem. Danes ni ne korita ne kuarca, korito se ne rabi, kuarca pa ne zna noben napraviti takšnega, kot je bil prvotno. Zob časa je močno načel tudi beton. Mrzle zime in sonce so naredili svoje in studenec je potreboval ponovno obnovo. Vaščani so zelo lepo obnovili studenec. Obnovo sta financirali vaška in agrarna skupnost, vse ostalo pa je prostovoljno delo vaških mož. Dobil je novo podobo, kot jo vidite na sliki.

Ker Novi Kot leži na kraških tleh in je hribovska vas s precej visoko nadmorsko višino, nima tekoče vode. Imeli pa smo nekoč sedem luž (mlak) in tri studence in to je bilo za vas zelo pomembno. V spodnjem delu vasi je imela vsaka domačija veliko štirno, ker ni bilo tu nobenega studenca, v zgornjem delu pa je bilo nekaj domačij brez štirne in le-ti so hodili po vodo v Vedkov (Vedkav) studenec, ki ni nikoli presahnil. Sem so hodili po vodo: Finkovi, Mandravi, Grojškavi, Dolcavi in Vedkovi. Nekateri so imeli kar pol ure ali več hoje do studenca. Nosili so jo v škafih na glavi in to večinoma ženske. Pralo se ni tako kot danes, tudi oblačil je bilo manj, so pa gospodinje, kjer niso imeli štirne, za pranje izkoristile obilno deževje. Doma so prestregle deževnico in prale, ali pa vsaj namočile perilo in skuhale žehto doma, nato pa splakovale pri studencu. Vodo iz studenca so uporabljali v gospodinjstvu, živino pa so gnali napajat k studencu. Kadar so bile sušne zime, so tudi kmetje iz Kurje vasi sem gnali napajat živino. Ker je bilo pred vojno precej hiš z zidanimi kletmi in z lesenimi bivalnimi prostori, je bila velika nevarnost, da bi zaradi iskre iz dimnika zagorelo ostrešje, zato je imela vsaka taka hiša vedno vsaj en velik škaf napolnjen z vodo, da bi lažje pogasili ogenj. Vaščani, ki niso imeli štirne, ali pa so jo v sušnem obdobju pozimi izpraznili, so talili sneg na štedilnikih. Tako so za kuhanje in pitje nabrali nekaj vode (Staliti ga je bilo treba zelo veliko.), so pa s tem zelo shladili kuhinjo.

O Vedkovem studencu kroži med ljudmi legenda, da ima zdravilno vodo za oči – za boljši vid (dubr ved). Verjetno je po tem dobil studenec ime. Po njem nosi ime tudi bližnja domačija (Vedkova) in studenec je bil najbrž njihova last. Sem so hodili ljudje po zdravilno vodo vse od ljubljanske Vrhnike do Litije. Ko so Kotarji kosili v lazih, so si banke vedno napolnili z vodo iz tega studenca. Velikokrat se je zgodilo, da so starši iz lazov poslali otroke po vodo v studenec, čeprav je bilo do tja tudi uro hoda, pa tudi banka je bila težka (prazna, kaj šele polna). Približno tristo metrov stran sta bila še Podleščev (Padlejščav) in Dolinarjev (Dalinen) studenec. Danes sta oba suha, pred vojno pa se je v Podleščevem studencu napajala živina in divjad, doma pa so imeli Podleščevi veliko štirno. Dolinarjevi niso imeli štirne, bil pa je studenec njihova last. Okrog studenca je bilo polkrožno zloženo večje kamenje, poleg pa so rasle tri lipe. Prav tako kot Vedkov studenec je imel tudi ta perilnik in velik gladek kamen, kamor so dali škaf, da so ga napolnili s kuarcem.

Vsi trije so imeli nad izvirom polkrožni obok, ki ga je pokrivala velika kamnita plošča – skril.

Prav tako kakor studenci so bile tudi luže, razen Šmerinave in Žrvampave, vse v zgornjem delu vasi. Bilo jih je sedem: Karuščava, Dalinena, Padlejščava, Mandrava, Markava, Žrvampava in Šmerinava. Ker ima Novi Kot veliko gmajno, kjer se je pasla živina od pomladi, ko je ozelenela trava, pa do pozne jeseni, so bile te luže zelo dragocene za vas, ker se je tu vsa živina napajala dvakrat dnevno. Voda v štirnah pa se je rabila za kuhanje in pranje.

Markava luža je nastala po vojni, v času mojega pastirstva, bila je najgloblja in za nas pastirčke najbolj nevarna. Dalinena luža se je po vojni zapacala s trskami, ker so tu tesali trame za obnovo vasi. Še danes se po deževju nabere voda, vendar sčasoma izgine. Meni so najbolj ostale v spominu: Markava luža (melodično žabje regljanje), Padljejščava (številni kačji pastirji in kače) in Mandrava (veliko paglavcev in majhnih žabic). Tu sem se z deklicami igrala v plitvi čisti vodi. Paglavce smo zajemale z roko in jih občudovale. Poznale smo razvoj žab od mresta do odraslih regic, nikoli pa jim nismo škodovale. Včasih nas je pri igri prestrašila belouška, takrat smo od strahu glasno vreščale. Žrvampava luža je bila na gmajni od spodnjega dela vasi in je bila znana tudi zaradi vaškega pokopališča živali, ki je bilo v bližini. S predpisom je bilo določeno, da Kotarji vse kadavre pripeljejo tja in jih pokopljejo, da niso privabljali zveri in da se niso širile nalezljive bolezni. Dobro bi bilo, ko bi ta predpis veljal povsod še danes, tako pa se ljudje znajdejo vsak po svoje.

Slovarček:

  • korc(kuarc): lesena posodica z ročajem, ki je bil vtaknjen skozi posodico podobno majhnemu škafku, držal je četrt litra (mislim, da beseda izhaja iz besede kvart), naredil ga je Ribnčan; naš kuarc pri studencu pa je držal okrog pet litrov
  • štirna: vodnjak
  • kadaver: truplo (živalsko ali človeško)
  • rifl: perilnik (velik kamen z eno ravno ploskvijo)
  • banka: lesena zaprta posoda s čepom za vodo (tri ali pet litrov)

Viri:

  • ustni vir: Irena Klepac

Kraj: Novi Kot
Datum: čas pred vojno, po vojni do danes
Avtor: Miloš Toni
Zbirka: Miloš Toni
Fotografirano: 12. 10. 2018
Oblika: fotografija

No comments yet

Napiši komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Google photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

Connecting to %s

%d bloggers like this: