Skip to content

1985 Begunje – Kolar

3. 07. 2019

S popisnega lista Slovenskega etnografskega muzeja razberemo, da je na sliki kolar Franc Škerlj – Grenkov ata, rojen leta 1899, iz Begunj pri Cerknici. Slika je nastala leta 1985 na njegovi domačiji, kjer se greje na krušni peči.

Kolarstvo ni obrt, ki izginja, je že izginila. Nadomestili so jo avtomehaniki, kleparji in vulkanizerji pa še mnogi drugi poklici. Kolarji so izdelovali lesene dele za vozove in druga tovorna sredstva, npr. sani. Izdelovali so tudi različno opremo (jarme) in orodja: grozdne stiskalnice, kolovrate. Razvijalo se je kot domače samouško rokodelstvo in kot samostojna obrt, pomembna zaradi razvoja prevozništva od 17. stoletja dalje.

V prostorih Lavričeve parne žage je bilo po vojni ustanovljeno Kolarsko in kovaško podjetje Rakek, ki se je leta 1956 preimenovalo v Tiso. Izdelovali so lesene izdelke: kočije, velike in male zimske sani, pluge, obešalnike in druge lesne artikle.

Krušna peč je ena fajn zadeva, ki se jo praviloma kuri iz sosednjega prostora. Še preden sem začela obiskovati šolo, sva z mamo hodili na počitnice na Dolenjsko, od kjer je bila doma. Krušna peč je bila vedno topla in udomačila sem se na njej. Pozimi smo tam otroci ružili koruzo in kvasili neumnosti. Ko se je stric odločil, da bo šel s trebuhom za kruhom v Nemčijo, je teta ostala z otroki doma. On je pošiljal marke, ona je zidala hišo. Po svojem okusu in tako se je v prostoru, ki naj bi bil po meščanskem vzoru dnevna soba, znašla krušna peč po kmečkem vzoru. Ko je prišel stric prvič domov nadzirat gradnjo, je bil strašno jezen. Leta kasneje je teta povedala, da jo je nahrulil, da je s krušno pečjo vse pokvarila, ko pa je prišel domov na dopust, se je najprej zvalil nanjo.

Tudi moja prijateljica ima krušno peč. Ker ima iz nje napeljano centralno kurjavo, je pozimi vedno topla. Nekoč sva šli tja z vnukinjo, ki peči še ni videla in zlezla je nanjo. Potem ni hotela dol. Komaj sem jo spravila domov. Ko sva prispeli in je zagledala atija, je bilo prvo, kar je rekla: »Krušno peč mormo narest!«

Slovarček:

  • jarem: lesena priprava za vprego goveje živine

Kraj: Begunje
Datum: 1985
Avtor: Blaž Telban
Zbirka: Slovenski etnografski muzej
Skenirano:
Oblika: fotografija

One Comment leave one →
  1. 3. 07. 2019 07:29

    Dragoceno! V Pudobu je delal kolar Štefančič in o njegovem znanju ni več sledu, ob starih vozovih pa se človek lahko samo čudi koliko znanja in moči je bilo treba, da so nastali. Povrhu pa so si prizadevali vse napraviti tudi lično – čedno so porezali ostre robove, obarvali lesene dele v dveh barvah na primer, kovač je z vzorcem in zavoji okrasil zaključne dele okovja za voz. Vedno znova me očara ta potreba po lepem, ki presega golo funkcionalnost.

    Liked by 2 people

Napiši komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Google photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

Connecting to %s

%d bloggers like this: