Skip to content

1967 Ljubljana – Po počitnicah

4. 07. 2019

Življenje v internatu (danes bolj znano kot dijaški dom) je bilo lahko naporno, vzgojno, poučno, lepo ali pa le nuja, da si bil bližje šoli in se ti ni bilo treba vsak dan voziti z vlakom ali avtobusom. Prav zaradi tega smo bili “internatarji” nekaj posebnega. Tisti, ki niso bili v internatu, so imeli doma iste prijatelje kot prej v osnovni šoli in iste “probleme” s starši in domačo okolico.

Mi internatarji pa smo se že prvi dan srečali s popolnoma novimi in neznanimi obrazi iz cele Slovenije. Kar na enkrat nas “tastari” niso imeli več pod kontrolo (no vsaj mi smo bili v to prepričani), pojavile pa so se nove oblike discipliniranja že tako na pol zbezljane mularije, ki jo je obenem še razganjala puberteta. Namesto staršev in domače discipline se je nad nami znašel hišni red in nekdo, ki smo mu rekli vzgojitelj. Slej ko prej smo se s tem sprijaznili, navezali nove prijateljske stike in s “pomočjo” vzgojitelja in hišnega reda začeli nov stil življenja.

Domov smo hodili le enkrat na mesec, kar nam je v veliki večini kar ustrezalo. Začetni problem, ki je nastal zaradi hišnega reda, ki je predpisoval izhod le do 21. ure zvečer, smo reševali na sto in en način. Najbolj pogosto z nakupom abonmajev za vsa gledališča, opero in filharmonijo, pa prijave na vsa mogoča in nemogoča predavanja in seveda tudi s tajnimi pobegi in prihodi v nočnih urah. Žal za take podvige ni fotografij. Zato pa se sem pa tja najde kakšna iz tistega dela internatskega življenja, ki ni vezano na hišni red in disciplino.

Prvi šolski mesec v jeseni in zadnji na pomlad, sta bila zelo primerna za preživljanje sobote, ali nedelje nekje v naravi na pikniku in v dobri družbi, seveda. Fotografija je nastala 1967 v mesecu septembru, ko smo se po počitnicah spet zbrali v Ljubljani vsak v svojem internatu in vsak v svoji skupini in prvo nedeljo odšli na Golovec na piknik.

Vsi fantje smo iz istega internata DTŠ – Dom tehniških šol na Vidovdanski, punce pa iz DMV – Dom Majde Vrhovnik na Taboru. Fantje smo strojniki, razen enega, ki je bil menda na rudarski srednji šoli, punce pa dve otroški negovalki, ena pa menda učiteljica. Žal mi je tu moj spomin nekoliko zaštekal. Punc ne bomo imenovali, saj so prava imena ušla iz spomina, priimki pa niti niso bili pomembni.

  • Levo zgoraj je Boris Kante iz Nove Gorice,
  • desno z očali Klavdijo Boltar, tudi iz Nove Gorice.
  • Čisto spodaj v sredini je Mitjan Abram iz Vrhpolja pri Kozini.

  • Zgoraj levo je avtor tega prispevka.
  • Spodaj leži Milan Pirc z Velikih Blok,
  • desno od njega pa je neprepoznan.

Prispevek je napisal: Franc Zabukovec.

Kraj: Ljubljana, Golovec
Datum: september 1967
Avtor: neznan
Zbirka: Franc Zabukovec
Skenirano:
Oblika: datoteka – mail

One Comment leave one →
  1. alojzmazij permalink
    4. 07. 2019 13:52

    Franc, neprepoznan je najbrž najin sošolec Davorin Zupan tudi iz Nove Gorice.

    Všeč mi je

Napiši komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Google photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

Connecting to %s

%d bloggers like this: