Skip to content

1928 Unec/Slivice – Štelnga letnika 1910

13. 08. 2019

Na fotografiji je le polovica letnika 1910, ki je štel kar 19 fantov. Fotografija pa je bila posneta leta 1928.

Kar primerno okrancljani so fantje, kar nekaj jih je v nobel klobukih, verjetno so že potrjeni za vojake, pa so se takole po gasilsko postavili pred objektiv. To so bili časi, ko je bila prava sramota, če fant ni bil potrjen za vojaka.

  • Zadaj na levi stoji Jože Ivančič – Tomažičev iz Slivic, dolgo obdobje po drugi vojni, do upokojitve je bil poklicni lovec v Mozlju pri Gojitvenem lovišču Medved Kočevje. Doma pri Tomažičevih, naših sosedih, so imeli nagačenega divjega mačka, pa si je tako trofejo zaželel tudi moj oče. Ni minilo prav veliko časa, ko nam je 9 kg težkega divjega mačka, pravega kapitalca, nagačenega seveda, Jože z mopedom pripeljal iz Mozlja. Kar dolgo je visel v veži, dokler ga niso molji in prah tako ogulili, da je končal na smetišču.
  • Na desni sedi Franc Urbas iz Slivic, bil je železničar;
  • spodaj na levi Franc Perko iz Slivic, moj oče. Oče je vojaški rok, osemnajst mesecev, od. 1. novembra 1931 do 1. maja 1933, odslužil v Beogradu. O odhodu k vojakom in zgode ter nezgode je opesnil v 104 verzih.
  • Seveda na ta slavnostni dan ni smel manjkati godec.

Zadaj na sliki je na hišo naslonjeno ročno orodje za sušenje in spravilo sena: vile, grablje, danes tudi na kmetijah vse večja redkost.

Leto 1928 je bilo v kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev sila razburkano. Strankarsko sovraštvo in sovraštvo med narodi je bilo na vrhuncu, v narodni skupščini je prišlo do prepira, pretepa in streljanja, padle so smrtne žrtve. 20. junija leta 1928 je med sejo ljudske skupščine Kraljevine SHS v Beogradu prišlo do streljanja. Pri tem je poslanec Narodne radikalne stranke Puniša Račić streljal na poslance Hrvaške kmečke stranke (HSS). V skupščinski dvorani v Beogradu je umrl Đuro Basariček, med prevozom v bolnišnico pa Pavle Radić. Vodja HSS-ja Stjepan Radić je zaradi ran umrl 8. avgusta v Zagrebu. Račića so v velikem delu Srbije imeli za heroja. Oblasti so ga obsodile na 20 let hišnega pripora, leta 1941 pa je bil osvobojen. Njegov sin Dragoslav je bil kapetan v četniškem gibanju v času II. svetovne vojne.

Po streljanju v parlamentu je opozicija zahtevala odpravo vidovdanske ustave in uvedbo federalizma. Prišlo je do velikih demonstracij v Zagrebu, ki so izražale nasprotovanje srbski centralistični politiki, ki je bila prisotna vse od nastanka države decembra 1918. V oboroženem spopadu je bilo več mrtvih.

Šestega januarja 1929 je kralj Aleksander I. Karađorđević razveljavil ustavo, razpustil parlament in prevzel oblast ter uvedel t. i. šestojanuarsko diktaturo. Vlada, ki jo je vodil general Petar Živković, je bila odgovorna neposredno kralju.

Ivan Puntar – Štacnar pa je takole opisal razmere v kmetijstvu 1928 leta:

Leta 1928 je bila velikanska suša, skozi 6 tednov ni bilo nikakega dežja, in to ravno ob času, ko bi imelo rasti. Sena smo pridelali veliko manj kot leta 1927. Pšenice pa toliko kot še nikoli! Po vsej državi in tudi ostalem svetu je bila tako bogata žetev kot še nikdar. Ostali pridelki pa tako slabi, kot še nikdar. Fižola sploh nismo imeli nič, krompir se je skoro posušil, a po prvem dežju začel rasti bujno, novi, ki je bil v zemlji droban je pričel pa kaliti in znova ven poganjati, kar je bil splošno čudni pojav. Ovsa ni bilo skoro nič, otave istotako, pese zelo malo, zelje slabotno, repe skoro nič. Veliko je bilo tarnanja za preživitev čez zimo svinj in govedi, oblasti so opozarjale na skrajno pažnjo krme ter priporočale ne prodajati živine, ker bi s tem ceno silno znižali živini. Vročina je bila neznosna. Istotako ni bilo skoro nič koruze ter je bila dražja kot pšenica, ki je imela v Banatu ceno din 2,40-2,50, za kg koruze pa v Banatu ceno 2,75 – 3, iz Amerike koruza po ceni 3 din postavljena na Rakek.

Slovarček:

  • štelnga, štelenga: nabor, uradni postopek za ugotavljanje sposobnosti za vojaško službo
  • okrancljani: okrašeni, okinčani
  • nobel: imeniten, gosposki

Viri:

  • Zgodovina Slovencev. 1979. Cankarjeva založba.
  • Moje delo, doživetja in pogledi. Dnevnik 1923-1943. 2009. Ivan Puntar – Štacnar.

Kraj: Unec ali Slivice
Datum: 1928
Avtor: neznan
Zbirka: Franc Perko
Skenirano: 8. 1. 2018
Oblika: kopija fotografije

No comments yet

Napiši komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Google photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

Connecting to %s

%d bloggers like this: