Skip to content

1939 Rakek – Jelinčičeva žaga

6. 09. 2019

Franc Jelinčič je bil zaposlen pri Karlu Kovaču. Ko so Stari trg okupirali Italijani, je pribežal na Rakek in stanoval v Ševarjevi hiši (Postojnska 3). Tam je stanoval tudi njegov brat Izidor Jelinčič. Tretji brat Friderik pa je živel v drugi Ševarjevi hiši (Bar Podmornica). Od tu so jih pregnali Nemci in Izidor se je odselil v Ljubljano, Franc pa na Gasilsko ulico. Izidor Jelinčič je postavil žago tik pred vojno, nekje v letih 1938 ali 1939.

Pri lesnih poslih mu je pomagal brat Franc, ki si je nabiral izkušnje pri Kovaču. Žaga je imela en gater. Rezali so les in ga prodajali v Italijo. Na žagi so bili zaposleni strojnik in delavci. Franc je vodil knjige. Ko je šel Izidor nekoč med vojno v Idrijo prodajat les, se od tam ni več vrnil. Verjetno so ga napadli, izropali in ubili. Po njegovem izginotju je žaga prenehala delovati.

Jelinčičeva žaga je bila po vojni pod začasno upravo narodne imovine in kasneje zaplenjena. Krajevni narodno osvobodilni odbor je na svoji seji 16. septembra 1945 sprejel sklep, da se ukrene vse potrebno, da bo Jelinčičeva žaga pričela takoj obratovati in da se odstrani nevarnost, da bi žago zalila voda. Žaga je imela tedaj osem delavcev, pet jih je bilo članov sindikata. Na predlog predsedstva vlade LRS je bila novembra 1947 Žaga Jelinčič vnesena v spisek obratov, ki preidejo v upravo ljudskih odborov. Žaga je obratovala približno do konca petdesetih let 20. stoletja. Po prenehanju delovanja je stavba popustila zobu časa in začela propadati.

Če ljudje nimajo kaj delati, jim gredo neumnosti po glavi. Vključno z mano. Tako je bilo tudi nekega dne na žagi. Eden od delavcev si je po malici privoščil popoldanski počitek na tramu, ki je bil podprt le na obeh koncih. Ko je zaspal, se je ostala druščina šele prav zbudila. Oblekli so ga reklc, ampak kako: roko v rokav, hrbtišče pod tramom in drugo roko v drug rokav. Potem so ga prijazno zbudili s klicem, da prihaja šef. In ko ni mogel vstati, so se prav veselo smejali. Ampak bi rekla, da so le vrnili, ker je bil sam največji foksler.

Večina ima v rokah orodje, kar mu je tisti hip prišlo pod roke. Fant zgoraj ima klešče, možak z lepimi belimi brki oljno kantico, tisti poleg njega pa kladivo in ključ za šraufe.
Ta je edini, ki smo ga prepoznali – Franc Benčan, ki je živel v hiši na Postojnski cesti 1 na Rakeku. Kasneje se je odselil menda v Maribor.
Trije v prvi vrsti so najbrž preddelavci, ker so tako lepo oblečeni. Gospod v sredini zelo strogo gleda.
Pri kateri starosti pa so se tedaj upokojevali? Bom morala raziskati. Večina je precej starih ali pa samo tako zgledajo, ker so izžeti od dela.
Nekaj podmladka je. Za okras držijo šajbe.
Se mi zdi, da ima drugi z leve vojaško kapo iz prve svetovne vojne.

Slovarček:

  • šrauf: vijak
  • šajba: list krožne žage
  • reklc: suknjič
  • foksler: zabavljač

Viri:

  • Gantar, I. Rakek. Ljubljana: Založba Mladika, 2005.

Kraj: Rakek
Datum: 1939
Avtor: neznan
Zbirka: Tone Arko
Skenirano: 30. 3. 2019
Oblika: fotografija

2 komentarja leave one →
  1. Anonimnež permalink
    6. 09. 2019 08:04

    Vsi na sliki imajo različna pokrivala,brkov pa samo podmladek nima.
    To zgleda kakor obvezna oprema tistih časov.
    Kje na Rakeku pa je stala ta žaga ?

    Všeč mi je

  2. 6. 09. 2019 08:18

    V smeri Unec – Cerknica takoj za mostom na desno.

    Všeč mi je

Napiši komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Google photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

Connecting to %s

%d bloggers like this: