Skip to content

1925 Sviščaki – Rifugio Gabriele d’Annunzio

11. 09. 2019

Na sliki je prvi planinski dom na Sviščakih
(1244 m), ki je bil odprt 12. septembra 1925. Poimenovali so ga Rifugio Gabriele D’ Annunzio, po italijanskem pesniku, pisatelju in nacionalistu, ki mu je leta 1924 na Mussolinijev predlog italijanski kralj podelil naziv Principe di Monte Nevoso (princ Snežnika). Naziv je prejel za zasluge, ki jih je imel za priključitev Reke k Italiji. Ta postojanka je konec 2. svetovne vojne pogorela. Po 2. svetovni vojni je dom prevzelo PD Ilirska Bistrica, ki ga je obnovilo in leta 1951 preimenovalo v Cankarjevo kočo. Po tem obdobju je bil dom večkrat prenovljen in razširjen.

Danes so Sviščaki priljubljena izletniška točka s počitniškim naseljem in smučiščem. Tu sem se kot gozdar od leta 1976 kar večkrat na leto zaustavil, ko smo s kolegi gozdarji iz Gozdnega obrata (pozneje TOZD) Ilirska Bistrica opravljali različne naloge v revirjih Črni dol in Okroglina (sprejemali usmeritve za gozdnogospodarsko in gozdnogojitveno načrtovanje; usmeritve za odkazovanje in kontrolo odkazila). V tem domu, ali sosednjem smo si po napornem terenskem ogledu privoščili malico, kako kavo, pa tudi kozarček vina ob prijetnem klepetu. Delo na terenu se je seveda zavleklo daleč čez redni delovni čas, tako me je moral iz stiske pogosto reševati Roman Zwölf, ki je pripeljal iz vrtca na Rakeku, skupno s svojimi, tudi katerega od mojih otrok. Še danes sem mu hvaležen; žal ga, tako kot njegovega brata Lojza, oba sta bila gozdarska tehnika, že dolgo ni več med nami. S Sviščakov sem se v družbi gozdarjev ali planincev kar nekajkrat podal tudi na vrh Snežnika.

Ko je po letu 1920 prešla Primorska pod Italijo, je nova italijanska oblast prepovedala slovensko planinsko društvo v Ilirski Bistrici in zaplenila društveno premoženje. V okviru nove planinske organizacije CAI, sekcije Reka, je pospešeno gradila nov planinski dom na Sviščakih pod Snežnikom in mu dala ime po italijanskem pesniku Gabrielu DʼAnnunziu, zelo naklonjenemu Mussoliniju in fašističnemu režimu. Strateški pomen tega doma, na meji z Jugoslavijo, se gotovo kaže v njegovi velikosti in dejstvu, da so sredstva zanj zbirala vsa italijanska planinska društva v Italiji. Seveda, treba je bilo zavarovati nova osvojena ozemlja. Planinski dom je bil svečano odprt leta 1925. Pričakovali so obisk samega DʼAnnunzia. Po ustnem izročilu naj bi slavljenec le priletel z letalom nad Snežnik, zakrožil nad dolino Sviščakov in odletel nazaj v Italijo. V naslednjih letih so zgradili številne ceste, kaverne, vodovodne rezervoarje, stavbe, skladišča in utrjevali novo mejo tudi na Snežniku.

Mogoče še tale zanimivost, ki sem jo prebral pred dnevi v knjigi Toscanini, (avtor Harvey Sachs) in govori, da je bil v tistih časih Gabriele D`Annunzio kar pomemben. Na strani 172 preberemo:

S tihim soglasjem vlade so izvedli tudi ilegalni koncert (dirigenta Toscaninija) na Rijeki. Po prvi svetovni vojni so nacionalisti v Italiji zahtevali, da se to mesto priključi njihovi domovini, vendar so se ZDA in Jugoslavija temu odločno uprle, italijanska vlada pa ni imela prav nedvoumnega stališča. Septembra 1919 je pisatelj Gabriele D`Annunzio – v samozvani vlogi kot ῎mož dejanja῎ pripeljal četo vojakov v mesto in ga zavzel. Tudi grozote prve svetovne vojne Toscaninijevega nacionalizma niso nič zmanjšale. Štel si je v častno dolžnost, da nastopi s koncertom za D`Annunzia in njegove vojake. Vojaki so v počastitev Maestra in njegovega orkestra izvedli nekaj vojaških vaj, med katerimi so kričali tudi bojna gesla. Glasbeniki so bili za svojo podporo tej reški pustolovščini tudi odlikovani.

Sachs nadaljuje:

… je pesnik imel tudi govor, poln puhlic kakor: »Njegovo žezlo je lahka paličica … vzdigne jo in zbudi v orkestru mogočne zvočne valove in sprosti veletok harmonij … kdo je to? To je vodja, kakor sem vodja tudi jaz, o moj narod …”

Mestno gledališče Teatro Verdi je bilo nabito polno, še bolj kakor je sicer imelo prostora. Izvajalce so pozdravljali s histeričnimi ovacijami.

Razglednica ogromne planinske koče na Sviščakih je od tu potovala v Trst.

Viri:

  • Planinsko društvo Snežnik Ilirska Bistrica

Kraj: Sviščaki
Datum: 1925
Avtor: neznan
Zbirka: Franc Perko
Skenirano: 1. 9. 2019
Oblika: razglednica

No comments yet

Napiši komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Google photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

Connecting to %s

%d bloggers like this: