Skip to content

1869 Ljubljana – Navod, kako naj ravnajo posamesni kmetje in cele soseske z gozdom

5. 10. 2019

Zgoraj na levi je naslovnica prve slovenske gozdarske knjige: Navod, kako naj ravnajo posamesni kmetje in cele soseske z gozdom. Slovenskim soseskam in kmetom spisal Mavricij Scheyer, bivši nadlogar. Na svitlo dal deželni odbor kranjski. 1869. Natisnil Jožef Blasnik v Ljubljani.

Zgoraj na desni pa je prav tako naslovnica, le da je tu letnica izdaje knjige 1689. Kar za skoraj dvesto let je bila tako postarana knjiga. Seveda je šlo za napako; zamenjan je bil vrstni red številk 6 in 8. Ročni stavec je namesto letnice 1869 postavil letnico 1689. Napako so odkrili, ko je bila knjiga že natisnjena, pa so zagato rešili tako, da so naredili novo naslovnico s pravilno letnico izida in jo dodali knjigi, tako ima knjiga dejansko kar dve naslovnici.

Spodaj na levi je Predgovor, ki ga je napisal avtor: 

Zadnji čas je, da slovenski kmetje jenjajo tako neusmiljeno pokončevati gozdove, ktere dobivajo za odškodovanje svojih gozdnih pravic, in da se poprimejo umnega gospodarstva svojih gozdov; kajti le z umnim gospodarstvom in oskrbovanjem prihranili se bodo lepi gozdovi, kteri bodo tudi prihodnjim rodovom zadostovali za domače potrebe; le umno gospodarstvo bode obvarovalo, da se vsa lepa slovenska dežela ne spremeni v pusti kras.  

Še kako velja vse to tudi za današnje razmere. Ne le ujme in podlubniki, tudi neodgovoren odnos velikega dela lastnikov, pa stroke in tudi države vodi slovenske gozdove v nezavidljiv položaj. Danes tržijo tisto, kar so prejšnji rodovi vzgojili in prihranili, ne razmišljajo pa, kaj bodo prepustili zanamcem. Ni dovolj, da je gozd le zelen (vsaj preko vegetacijske dobe), ogrodje gozda tvorijo mogočna drevesa, pod katerimi najdejo zavetje številne rastlinske in živalske vrste, ne pa le grmišča in malo donosni gozdovi, ki jih je dandanes vse več in več, in nastajajo, ko se iz gozda odpeljejo zadnji polni tovornjaki lesa.

Spodaj na desni pa je stran 18 iz knjige z navodili kako ravnati s smreko in za kaj je uporabna. Le en odstavek si oglejmo: 

Zraven lesa za cimper, za drva, za pintarske izdelke daje smreka še smolo in skorjo. Smolo rabijo čevljarji in pintarji, rabi se tudi pri barkah; iz skorje pa se dela mezdro (čreslo), ktero rabijo strojarji, da kože strojijo.

Scheyer je v poglavju Ktera drevesa se nahajajo posebno v naših gozdih obdelal naslednje vrste: hoja ali jelka, smreka, bor (navadni; kljukasti ali ležeči bor; črni bor), mecesen, bukev, gaber (beli gaber; črni gaber), hrast (pravi hrast; cer), črna in bela jelša, javor (gozdni javor; poljski javor; hribovski javor), breza bela, topol, lešča, vrba, brst ali brest, jesen, brinje. Za vsako vrsto je navedel uporabnost lesa, kdaj je drevo zrelo za sečnjo, kako posamezna drevesna vrsta raste, kako jo gojiti in negovati, predstavil je tudi vse vrste škod in škodljivcev, ki prizadenejo posamezno vrsto.

Leta 1848 je bil odpravljen fevdalizem, kmet je postajal svoboden, dobil je svojo zemljo, odpravljena je bila tlaka in desetina. Veliko počasneje pa je potekal odkup služnosti v gozdovih, ki se je zavlekel tja v sedemdeseta leta 19. stoletja. Šele ob koncu 19. stoletja, po dobrih štirih desetletjih je prešla v kmečko last okoli polovico gozdov.

Sam postopek odkupa servitutnih pravic je bil zelo zapleten, veleposestva so se za te namene dobro usposobila, najela so strokovnjake, na drugi strani pa so bile revne soseske prepuščene samemu sebi. Tega se je zavedal tudi Scheyer in skoraj deset strani knjige Navod, kako naj ravnajo posamesni kmetje in cele soseske z gozdom namenil usposobitvi sosesk pri teh postopkih. Poglejmo si naslova poglavij:
– Pod kterim imenom in zakaj dobivajo posestniki gruntov gozdove od grajščin?
– Na kteri način pa se vrednost omenjenih pravic zvedeti in potem odškodovati more?

Ob odkupu služnosti so gozdove dobile soseske in ne posamezni kmetje. Vendar je bila dana možnost, da pa soseske dobljene gozde na drobno, to je po velikosti grunta razdeliti smejo. Tako so postopno razparcelirali vse soseskine gozdove, skupni so običajno ostali le srenjski pašniki. Zavedajoč se tega je Scheyer knjigi dodal posebno poglavje Kako razdeliti soseskine gozdove in kako razdeljene v prihodnje umno oskrbovati.

Veleposestniki so pričeli zaposlovati gozdarske strokovnjake in v s servituti neobremenjenih gozdovih načrtno gospodariti. Na drugi strani pa je bil drobnolastniški gozd prepuščen predvsem slabo izobraženemu in slabo finančno stoječemu lastniku in tem je bila namenjena prva slovenska gozdarska knjiga, ki jo je Na svitlo dal deželni odbor kranjski leta 1869, to je v času, ko je pri gradu Snežnik začela delovati prva slovenska gozdarska šola namenjena sinovom manjših kranjskih posestnikov ali drugih malopremožnih deželanov.

Viri:

  • Navod, kako naj ravnajo posamesni kmetje in cele soseske z gozdom. Slovenskim soseskam in kmetom spisal Mavricij Scheyer, bivši nadlogar. Na svitlo dal deželni odbor kranjski. 1869. Natisnil Jožef Blasnik v Ljubljani.

Kraj: Ljubljana
Datum: 1869
Avtor: Mavricij Scheyer
Zbirka: Franc Perko
Skenirano: 1. 9. 2019
Oblika: publikacija

No comments yet

Napiši komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Google photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

Connecting to %s

%d bloggers like this: