1974 Cerknica – Foto krožek (4)
Pred nami je še zadnja slika iz sklopa slik foto krožka osnovne šole Cerknica. Nastala je tako kot vse do sedaj že objavljene, pod vodstvom mentorja Vinka Tonija v jeseni leta 1974. Tudi ta je nastala iz vrta nekdanje stare šole na Gerbičevi ulici, v bližini Rutarjevega mlina. Slikano čez potok proti Brestu. Zato lahko vidimo veliko Brestovo poslopje, v katerem je bilo nekoč v zgornjem levem delu skladišče ivernih plošč. Na sredini vidimo večja vrata za dovoz. V spodnjem delu, kjer so velika okna, pa je bil oddelek razreza ivernih plošč. V ozadju vidimo še zelo malo zaraščeno Slivnico.
Ko sem sliko malo bolj natančno pogledala, sem opazila na njej vratarja in malo pred njim še psa. Ko sem pred 41 leti začenjala svojo kariero na Brestu, se je še lahko videl takle prizor. Ja, Brest je imel pred 45 leti tudi psa, ki je bil zapisan celo v inventarju. Svojo hišico je imel v ograjenem prostoru pri zgornji vratarnici. Tu je danes vhod na Mineralko. Za psa so bili zadolženi vratarji. Imeli so ga za družbo in varnost v dolgih, samotnih nočeh. Psa naj bi vratarji vzeli s seboj na obvezen obhod okrog tovarne in obvezen sprehod do bazena nad Brestom. V tistih letih so morali vratarji nadzorovati tudi nivo požarne vode v bazenu. Z vklopom in izklopom vodne črpalke so skrbeli, da je bilo v bazenu vedno polno vode. Vendar pa se niso vsi vratarji dobro razumeli z ubogo pasjo živaljo. Je pa znano, da sta bila velika prijatelja z vratarjem Golikom. Imel ga je rad, lepo je skrbel zanj in vedno sta šla skupaj na obhode. Dobro je vedel, da se mora tudi pes sprehoditi. Ivo Golik je prišel v Slovenijo iz Hrvaške Like. In zato smo lahko večkrat slišali zanj tako značilen stavek: “Ja i moj pas.”
Po vsej verjetnosti sta na sliki ravno vratar Ivo Golik in njegov pes. Vratar je celo opazil, da ga fotografirajo, saj je pogledal ravno proti fotoaparatu. Vidi se njegova značilna drža, z obvezno cigareto v roki. Ne vem točno, ali se vračata na svoje mesto po obhodu, ali pa sta šla samo do menze po zasluženo malico za oba. Vsekakor pa je to lep pogled, ki vzbudi že pozabljene trenutke. Foto krožek je vsekakor presegel svoj namen.
Viri:
- Marko Golik
Kraj: Cerknica
Datum: jesen 1974
Avtor: Vinko Toni
Zbirka: Vinkotov kufr
Skenirano: 3. 7. 2019
Oblika: negativ
Stare slike 
Sedaj je to stavba Mineralke v kateri je desno skladišče plošč, levo pa oddelek finalizacije. Seveda je izgled drugačen saj je bila stavba parkrat prenovljena.
Kod vsi Brestovi delavci je imel tudi pes obvezno svojo prehrano in to ne kar neke ostanke ampak svoj poseben meni kot se spodobi za dobrega čuvaja premoženja. Ko je ta pes ostaral in je s težavo obhodil območje tovarne so ga zamenjali z novim mladim psom. Prišel je direktno iz šolanja zato je bil pravo nasprotje starega onemoglega psa čuvaja. Tako je Ivo enkrat odprl vrata pesjaka in rekel tako kod staremu poslušnemu psu “Ajde pas ovamo samnom idemo u fabriko” novinec pa kontra proti samskemu domu in naselju nad Brestom (Podslivnici), kjer so mu zadišali vonji psičk na tem koncu. Nato ga je šel eden od viličaristov lovit ,da ga je pripeljal nazaj. Od takrat so ga vedno vodili na povodcu kadar so bili na obhodu.
Ampak z leti so se ukinili tako vratarji, psi in ostali nadzorniki. Od takrat imamo samo še kamere, senzorje gibanja in ostali video nadzor na vsakem koraku zato so to le še lepi spomini, ki jih večina ni nikoli videla ali doživela.
Všeč mi jeLiked by 7 people
Zgodb in dogodivščin o vratarjih in vrataricah pa je veliko.
Saj nas je večina delala “za mrežo” v tovarnah in je bil vratar (“golman”) prva in zadnja ovira, če je bilo treba kaj notri prinest ali pa ven odnest ali pa malo zamudit in prej odit iz službe.
Poleg psa so imeli vratarji tudi pištolo. Kar nekaj jih je imelo pištolo zadaj za pasom in je mislil da se jo ne vidi čeprav si opazil izboklino pod uniformo.
Všeč mi jeLiked by 4 people