Skip to content

1923 Beograd – Kraljica Marija

15. 09. 2020

Bila je tretja hčerka romunskega kralja Ferdinanda, rojena leta 1900. Ni bila le lepa, temveč tudi pametna, saj je tekoče govorila poleg romunščine še angleško, nemško in francosko. Po poroki z jugoslovanskim kraljem Aleksandrom I., 8. junija 1922 pa se je zelo hitro naučila tudi srbščine. Pravijo, da je med ljudmi postala priljubljena že pred poroko, ko je z balkona Starega dvora, potem ko je prvič prišla v svojo novo domovino, zbrane pozdravila: »Ja vam od srca blagodarim!«

Marija in Aleksander sta postala vzor za vse evropske kraljevske pare, saj sta živela skladno in umaknjeno. Zakon je bil kronan s tremi sinovi. Rade so jo imele vaščanke in meščanke, saj je odpirala nove šole, bolnice, vrtce in darovala dobrodelnim organizacijam. Pridnim, a revnim otrokom je pomagala, da so lahko nadaljevali šolanje.

Njeno srečo sta zasenčila dva dogodka. Prvi je bil umor njenega moža. Pri 34 letih je postala vdova s temi sinovi, od katerih naj bi najstarejši, 11-letni Peter, postal kralj. Ko so ji sporočili, da je kralj mrtev, ni jokala, rekla je: »Umrl je pri opravljanju dolžnosti in to je smrt, ki je je vreden!« Črnino je nosila dve leti. V tem času se je posvetila izobrazbi svojih sinov in dobrodelnosti. Prevzela je skrb za Društvo Rdečega križa, podpisala Ukaz o pravicah otrok, darovala številnim dobrodelnim organizacijam in z lastnimi sredstvi pripomogla pri gradnji Otroške klinike in Inštituta za onkologijo v Beogradu.

Drugi dogodek, ki je za vedno spremenil življenje ljudske kraljice, je bil začetek druge svetovne vojne in njen odhod iz Jugoslavije. Kot se je kasneje izkazalo – za vedno. V Jugoslaviji je med vojno malo ljudi slišalo za kraljico Marijo. Vse do konca leta 1943 je preko Komiteja Rdečega križa ujetnikom v taboriščih okupirane Evrope pošiljala pakete: 7,5 milijona kilogramov, od tega 5,5 milijona hrane. Da okupator ne bi vedel, kdo jih pošilja, se je podpisala Marija K. Đorđević.

Imela je svojo veliko ljubezen – avtomobile. V času, ko bi šoferke po svetu lahko prešteli na prste ene roke, je ona veselo vozila po Beogradu in v prahu za seboj puščala kraljevo varnostno službo na konjih. Bila je ena prvih žensk z vozniškim dovoljenjem. Osmega oktobra 1959, na 25. obletnico kraljevega umora v Marseillu, se je v Pariz pripeljala sama z avtomobilom. Tam ji je Charles de Gaule podelil odlikovanje legije časti.

Do tega trenutka se je njeno življenje korenito spremenilo. S Tomislavom in Andrejem je živela v majhni vaški hiši na posestvu Stari mlin blizu Londona. Ko je postalo dokončno jasno, da se v domovino ne bodo vrnili, so se preselili na posestvo v Kentu. Nadaljevali so z mirnim vaškim življenjem. Sinova sta se bavila s poljedelstvom, ona pa je opravljala gospodinjska dela. V prostem času je slikala in preučevala zgodovino umetnosti. Pred koncem življenja ji je zmanjkalo sredstev za preživljanje in prisiljena je bila prodati nakit. Umrla je v enainšestdesetemu letu starosti. Pogrebna svečanost je bila opravljena po pravoslavnih običajih v hramu Svetega Save v Londonu, ki ga je sama zgradila. Pokopali so jo v Windsorju blizu groba angleške kraljice Viktorije, ki je bila njena prababica. Leta 2013 so njene posmrtne ostanke prepeljali v družinsko grobnico na Oplencu, Srbija.

Zanimivost: Kralj Aleksander in kraljica Marija sta bila upodobljena na štirikratnem dukatu, ki so ga kovali v Kraljevini Jugoslaviji v obdobju od 1931 do 1933. Na licu sta kralj in kraljica upodobljena z levega profila. Ob robu kovanca je v cirilici besedilo: »KRALJ ALEKSANDER I. KRALJICA MARIJA«, na dnu je izpisano besedilo »KOVNICA A. D.«. Vse izdaje imajo naknadno vtisnjen žig, prva izdaja iz leta 1931 v obliki žitnega klasa, druga izdaja z mečem in dvema pticama, vse ostale izdaje pa v obliki žitnega klasa. Na zadnji strani je dvoglavi orel razširjenih kril, ki ima na prsih tri različne grbe. Le-ti predstavljajo tri jugoslovanske narode. Okrog orla je napis v latinici »KRALJEVINA JUGOSLAVIJA«, vrednost »4 DUKATI« pa je izpisana v latinici in cirilici.

Premer zlatnika je 39,5 mm, oblikovalca sta bila Richard Placht in Joseph Prinz, skupna teža 13,96 grama. Leta 1931 so nakovali 25.000 kosov, 1932 10.000 in 1933 2.000. Vrednost posameznega dukata je ocenjena na približno 1.000 evrov. Zdaj pa brž po omarah brskat!

Naslednjič pa o Jovanki.

Viri:

Kraj: Beograd
Datum: 1923
Avtor: neznan
Zbirka: Leon Melink
Skenirano: 26. 9. 2018
Oblika: razglednica

One Comment leave one →
  1. francmazi permalink
    15. 09. 2020 14:07

    Masikaj novega o naši nekdanji kraljici. Kako so se na dvoru trudili približati se narodom, kaže tudi izbor imen za sinove. Prvorojeni Petar je dobil srbsko, drugorojeni Tomislav hrvatsko, tretji pa je postal naš Andrej.
    Kraljica Marija je res rada vozila avtomobile. Večkrat se je športno odpravila po sedanji stari cesti (predora takrat še ni bilo) na prelaz Ljubelj, kamor so tedaj prirejali tudi avtomobilistične, po vojni pa motoristične tekme. Koča na prelazu hrani spomine na njene obiske.

    Liked by 2 people

Napiši komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Google photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

Connecting to %s

%d bloggers like this: