1916-1970 Koča vas – Slike iz albumov Ivanke Janežič

Znana slika Grete Schollmayer in njenega očeta Henrika Schollmayer – Lichtenberg je bila že večkrat objavljena. Oba sta v uniformah, ki razodevata njuno dejavnost med prvo svetovno vojno: hči kot bolničarka Rdečega križa z jasno oznako na pokrivalu. Tiste na prsih so mogoče odlikovanja ali pa znak njene vodstvene funkcije, lahko tudi ura za merjenje pulza, kot jih včasih vidimo na starih sestrskih uniformah. Oče je v uniformi oficirja, žal ne znam razbrati s kakšnim činom, s sabljo ob boku in v čevljih z dodanimi usnjenimi golenicami. Slika je posneta v studiu in skrbno aranžirana. V ozadju vidimo steber, težko zaveso in odprt pogled na pokrajino s cipresami, jezerom ali morjem, spredaj pa mizico, na kateri je s krep papirjem ovit lonček, iz katerega rastejo skupaj povezane perunike. Na tleh je čedna preproga. Ne vem, kje je Henrik Schollmayer izgubil oko, a če je bilo med prvo vojno, bi nastanek slike mogoče lahko postavili v to obdobje. Podobna slika je objavljena v prispevku 1916 Koča vas – Zadnja lastnika graščine Koča vasi in datirana v letu 1916, zato domnevam, da je bila istočasno narejena tudi ta.

Slika je po vsej verjetnosti posneta v Koča vasi pred enim od tistih nizkih oken v pritličju. Zunanje oknice so široko odprte, na polici je postavljen muškat v loncu, v šipah notranjih oknic pa odseva krošnja drevesa, najbrž kar starodavne kočovske lipe. Margareta – Greta Schollmayer je v ljubki svetli jakni z obrobo in širokem krilu sedla na žieseln, oče, ki morda že s težavo stoji, se je močno oprl na naslonjalo. Čez desno oko ima tudi tu temno prevezo, na levem pa monokel.

Slika, ki jo je ohranila Ivanka Janežič, je morala biti posneta po prvi svetovni vojni malo pred letom 1930, ko je invalidni in od kapi prizadeti Henrik Schollmayer – Lichtenberg umrl.

Margareta – Greta Schollmayer stoji pod z divjo trto in mogoče oleandrom v loncu ozelenjenim nadstreškom, najbrž kar doma v Koča vasi. V ozadju se ob povečavi vidi hišna številka 1, kar prav resno namiguje, da je slika nastala v Koča vasi, saj je ta takrat imela hišno številko Viševek 1, čeprav je od tam oddaljena vsaj en kilometer. Zgodovina pove, da je viševsko cerkev Marije Vnebovzete sezidal eden od davnih lastnikov Koča vasi in je zato slednja upravičeno nosila hišno številko Viševek 1.

“Grofica Greta” ali samo “Greta”, kot so jo popularno imenovali ljudje (čeprav je bila v resnici nekaj drugega, mogoče baronica), ima na sebi preprosto ohlapno poletno obleko, krojeno po modi dvajsetih in tridesetih let s spuščenim pasom in velikim položenim ovratnikom. Je posneta v obdobju, ko je imela internat za gosposka dekleta in jih – “kočovske frajle” – vodila na sprehode po dolini, potem ko jih je učila lepih manir, plesa, glasbe, gospodinjstva, tujih jezikov in športa? Ali v času, ko je v svojem gradiču nudila nekak podeželski turizem in gostila tudi nekatere takratne slovenske intelektualce – Vidmarja, Župančiča, Lili Novy? Ko je v partnerstvu s posestnikom Žagarjem poskušala gojiti hmelj na svojih prostranih njivah? Ko je tik pred vojno vodila gospodinjske oziroma kuharske tečaje za dekleta iz okolice? Ko je malo Gabrijelo iz Vrhnike naučila plavati v strugi Obrha pod svojim gradičem ali takrat, ko je Štefko iz sosednjega mlina učila angleščine? … Nikoli ne bomo vedeli.

Foto Holinsky Ljubljana je najbrž za kak dokument napravil fotografijo Margarete Schollmayer. Glava je po predpisih rahlo zasukana in pogled usmerjen stran od aparata. Portretiranka ni več rosno mlada, stara pa tudi še zdaleč ne. Je morda slika posneta že po vojni?

Kdaj pravzaprav je Greta Schollmayer odšla iz Jugoslavije, potem ko se je opredelila za Nemko in bila po zakonu izgnana, njeno premoženje pa nacionalizirano? Drži, da je vsaj del povojnih let službovala kot vzgojiteljica, oziroma guvernanta nekje v Angliji? Ljudje, ki so jo nekoč imenovali “grofica Greta”, so po vojni malo ali še verjetneje nič vedeli o tem in kdo ve, ali se je sploh še kdaj oglasila komu v Loški dolini. Tudi grob rodbine Schollmayer v vzhodnem kotu viševskega pokopališča z visokim eksotičnim iglastim drevesom na njem je bil dolgo zapuščen, nazadnje pa prekopan. Kdo ve, ali se je v skladu z navado tukajšnjih ljudi vsaj napisna plošča njihovega nagrobnega spomenika kje ohranila?

To je zimski posnetek gradiča Koča vas, ko je bil še naseljen. Nekaj oken je odprtih, saj prostore očitno zračijo. Na vratih je nekaj kot bel papir – morda kakšno obvestilo. To in pa oblika slike namigujeta, da je posnetek mogoče nastal že v povojnem obdobju, lahko da v času, ko je bil v stavbi dom invalidov, preden so ga preselili v Planino in preden je Koča vas postala upravno in stanovanjsko področje Kmetijske zadruge. Zadaj se še vidijo gospodarska poslopja, ki so nekje v sedemdesetih letih pogorela. Torej je posnetek mogoče nastal med leti 1946 in 1970. Avtorja ne poznamo.