Skip to content

1925-1933 Markovec – Družba fantov in deklet

19. 11. 2020

Nekje v Markovcu – precej verjetno pred eno od obeh gostiln – se je fotografirala družba petih fantov in štirih deklet. Kdo je avtor ne vemo, prav lahko pa bi bil Vinko – Cene Bavec, Bizarjev, a ni nobenih dokazov za to. O času nastanka slike tudi lahko le ugibamo – vsekakor je bilo nekje med obema vojnama – vendar pa je Ivanka Janežič zapisala imena oseb na sliki.

Če so navedena po vrsti, so od leve: Martinov – mogoče Janez, poznejši gospodar ene od dveh najstarejših kmetij na Trznah ali kateri od njegovih bratov; prav lahko da tisti, ki je šel za delom v Francijo in se je šel po štiridesetih letih tujine ob prvem obisku doma najprej odžejat v studenec pod domačo hišo, kot si je zaman želel vsa leta na tujem, še posebno pa tedaj, ko je med vojno trpel neznosno žejo.

Sledi Potočanova Francka, ki je mogoče sestra Janeza Moharja – Harašoja in Anice Mohar – Smilje, lahko pa tudi ne. Nato sta napisana Stričkov Janez in Ipavčev Jože. Slednji bi lahko bil po vsem sodeč brat Ipavčevega Franceta, tistega, ki se omenja kot France Palčič, vodja “sovjetske republike” v Loški dolini leta 1918. Naslednji, Renkoč Feliks, je bil brat mlinarja Janeza in lastnik vile, ki jo je sezidal kmalu po prvi svetovni vojni. Martinova, ki stoji pred njim, je mogoče sestra, vsekakor pa sorodnica poznejšega gospodarja Janeza oziroma fanta na začetku slike. Čisto na desni stoji Raušelnov (pravilno bi bilo reči Ravšljev, ampak tako je zapisala Ivanka Janežič, Janeščeva Johana, in tako domačini tudi govorimo). Je to mogoče brat Ivana, Ivanke in partizanke Zofije, ki je ob koncu druge svetovne vojne umrla na poti iz taborišča?

Sedita Ipavčeva Mimi in Raušelnova Francka. Je mogoče Mimi Jožetova in Francetova sestra ali morda nečakinja; morda hči podjetnice in gostilničarke Angele Palčič ali pa “vnuka”, ki jo omenja Oton Župančič v pesmi Ženico v Markovcu poznam? Z ničimer česarkoli od tega ne morem potrditi ali zanikati, lahko pa na koncu prepišem pesmico …

So se slikali pred Ipavčevo gostilno, ki so jo med drugo svetovno vojno požgali Italijani, potem ko so ubili izdanega partizana Ludvika Tišlerja, ki je prišel domov na obisk? Glede na to, da so vsi, razen Martinovih dveh iz starega Markovca, kjer je stala tudi Ipavčeva hiša, se to zdi precej verjetno …

Vse prevečkrat stojita v teh stavkih besedici “mogoče” in “morda”, da bi se na zapis lahko kakorkoli zanašali, razen na tisto, kar je napisala lastnica slike. Glede na navedena domačijska imena družin pa so mnogi fantje in dekleta na sliki gotovo med seboj v sorodu – dva sta Martinova, dva Ravšljeva, dva Ipavčeva … Če poskusim napisati še priimke: Martinovi so se pisali Ravšelj, Potočanovi Mohar, za Stričkove ne vem, Ipavčevi prva generacija Palčič, naslednja Tišler, Raušeljnovi Ravšelj, Renkoči pa Janežič. Samo upam lahko, da med sorodniki in potomci oseb na sliki s toliko ugibanja ne bom vzbudila nejevolje, mogoče pa bo kdo lahko kaj dopolnil in pojasnil.

Glede na to, da nosi Ipavčev Jože na prsih razkošen šopek, in da ima nekaj podobnega Renkoč Feliks na klobuku, smemo (spet) ugibati, da je šlo za nek poseben dogodek – mogoče odhod od doma ali kaj podobnega ter še zadnji posnetek s prijatelji za slovo; lahko pa zgolj za praznično mladostno prešernost. Ali karkoli drugega. Vsi so iz Markovca, njihove rodbine še obstajajo, edino za Stričkovega Janeza ali koga drugega s tem imenom nisem nikoli slišala. Samo Ipavčev Jože je že omenjen v prispevku Markovški fantje iz leta 1925 in na tej sliki ni videti starejši kot tam. Celo to, ali je na sliki ista oseba, je dvomljivo.

Bel predpasnik je bil nekoč obvezen del dekliške nedeljske obleke, zato nikakor ne smemo misliti, da so dekleta na sliki natakarice, ni pa izključeno, da katera od njih vseeno je. Tisti dve, ki sedita in imata enaka z bogato čipko obrobljena predpasnika do pasu, pod ovratnikoma na bluzah pa črn – žameten(?) – trak, sta zelo verjetno dobri prijateljici, saj je bilo tedaj velik znak povezanosti oblačenje v enaka oblačila. Tudi na rokavih imata obe prišit enak temen trak in najbrž sta imeli isto šiviljo. Predpasnika drugih dveh deklet segata čez prsi, sta zanimivo krojena in okrašena z naborki. Tisti iz črtastega blaga ima kroj nadvse prefinjeno zložen glede na vzorec. Je bila katera od teh deklet šivilja?

Žal se ne vidi dolžina kril, ki bi lahko nekaj več povedala o času nastanka slike.

Takole je zapisala Ivanka Janežič.

Koronski strahovi ne dovolijo, da bi šla s sliko od vrat do vrat in kaj več izvedela o ljudeh s slike, imamo pa vsaj pesmico, ki jo je navdihnila lastnica gostilne pri Ipavčevih, najverjetneje sorodnica dekleta na sliki:

OTON ŽUPANČIČ

Ženico v Markovcu poznam
in marsikdaj v njen dom zavijem,
z njo dosti uric prekramljam
iz njenih ust besede pijem.

Obredel dosti sem sveta
po naših krajih in na tujem,
to ženo čistega srca
kot žlahten kamen občudujem.

Za njo bi vse zapisal rad;
modrost, ljubezen je je sama-
k njej hôdi sveta si iskat,
glej to je tvoja stara mama.

Nič me ni strah za tvojih dvajset let,
iz mojih ust ti treba ni poduka –
kakršno seme, tak požene cvet –
iz matere je vzklila hči in vnuka.

Če je dekle na sliki “vnuka” iz pesmi in ima dvajset let, pesem pa je nastala okoli leta 1932 ali 1933, ko je Župančič hodil k Ipavčevim, bi morda morali tudi sliko postaviti v ta čas. Če pa ni??!…

Viri:

  • Oton Župančič, Ostrnice, Slovenska matica, 1978, Ljubljana, str. 45
  • Obrh, 2020, Ladica Štritof: Spomini na Markovec, I.-III
  • Janež Ravšelj, Markovec, avgust 2020, ustno

Kraj: Markovec
Datum: ni znan, domnevno med leti 1925 in 1933
Avtor: ni znan, možno je, da je bil Vinko Bavec
Zbirka: dr. Vladimira Janežič
Skenirano: 18. 6. 2020
Oblika: fotografija

One Comment leave one →
  1. 19. 11. 2020 08:24

    Medtem je sliko videla tudi Ladica Štritof, Belmalenska in povedala še nekaj:

    Slika ni nastala pred letom 1924 in ne po 1929, verjetno pa okoli leta 1927, a dvomi, da jo je napravil Vinko Bavec. Kraj fotografiranja bi lahko bil belmalenski kozolec na Trznah, ki je bil pozneje podrt in je lastnik njegove kamnite ostanke ponudil vaščanom, da smo jih vgradili v nove hiše. Dekle, ki je tu imenovana kot Potočanova Francka, bi lahko bila kvečjemu Terezija. Potočanova starša sta namreč še pred prvo vojno odšla delat na kavne plantaže v Brazilijo, tako da se jima je prvi otrok rodil v Sao Paolu ter se leta 1912 vrnila in kupila hiško v Markovcu, kjer so se jim rodili še trije otroci – poleg Janeza še France, Anica in Terezija. Janez, z vzdevkom Harašo, je bil najprej hlapec pri Lukovih in Renkočih, odšel nato v Holandske rudnike, se pridružil štrajkom nemških delavcev itd…
    Moški na skrajni desni je Ravšljev oče, ne pa brat naštetih Ravšljevih.
    Dekle v pisanem predpasniku, ki si ga je mogoče sešila sama pa je bolj verjetno Jurkova Francka, sestra Toneta Zabukovca, ker pri Martinovih niso imeli nobenega takega dekleta. Ipavčeva Mimi je bila sestra gostilničarke in podjetnice Angele Palčič, ne pa hči ali vnukinja in se je pozneje poročila z Jakobom Prevcem, Katernim iz Vrhnike ter še mlada umrla. Podatek o njej je prispeval Jože Tišler.
    Tako, da smo malo bolj natančni.

    Liked by 1 person

Napiši komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Google photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

Connecting to %s

%d bloggers like this: