1970 Cerknica – Petdeset let MPZ Tabor

Letos je minilo 50 let, kar je Moški pevski zbor Tabor zapel prvo pesem. Krive so bile seveda ženske. Ta dan je bil 8. marec, davnega leta 1970.

A zaradi kovida-19 člani še niso imeli priložnosti, da bi praznovali ta častitljivi jubilej. Družiti se in hoditi na slovesnosti ne smemo, doma pa lahko pišemo in beremo, zato nam je njegov ustanovni član in moj soimenjak Jožef Brence, ki poje pri zborih že dvainpetdeseto leto, s spodnjim zapi­som predstavil nastanek, dogodke in razvoj zbora do današnjih dni. To je storil mnogo bolje, kot bi jaz, ki sem bil zaradi veselja do posluha član zbora samo slabi dve leti.

Že dolgo znani izreki “Kdor poje, zla ne misli”, “Blagor hiši, kjer se petje sliši” ter “Kdor poje rad, ostaja mlad, saj lepa pesem srca razvedri”, je lahko povod za ustanovitev skupine, ki bi se ljubiteljsko ukvarjala s petjem. Tako so se poskusne skupine pojavile že kmalu po koncu druge svetovne vojne.

Leta 1962 je eno od teh skupin vodil g. Izgoršek, zaposlen na TP Brest, katere član sem bil nekako dve leti. Po dveh letih sem moral, že takrat kod drugi basist, na odsluženje vojaškega roka, tudi kot pripadnik Združenih narodov v Egiptu na Sinaju. Po končani vojaški obveznosti sem se spet zaposlil na Brestu, od koder sem med službenim časom na pevske vaje hodil z dovolilnico. Nato nas je dve leti, začel je leta 1967, vodil pevovodja Mirko Rebolj, po njegovem odhodu v Kočevje pa je nastal krajši premor.

Pevska žilica ni dala miru Maksu Turšiču, Janezu Šparembleku, Vinku Šuštaršiču in moji malenkosti, zato smo leta 1969 začeli z angažiranjem pevcev ter z vajami v lovski sobi pri Zgoncu. Dobili smo tudi novega pevovodjo, Janeza Krajnca iz Topola, ki nas je vodil vse do leta 2008, ko se je zaradi bolezni prehitro poslovil od nas. Med drugim je tudi avtor pesmi Pojo naj ljudje, ki je uradna himna tradicionalnih nastopov pevskih zborov iz vse Slovenije v Šentvidu pri Stični. Vaje smo imeli na raznih lokacijah, kot so bile Maksov brivski salon, gasilski dom na Gerbičevi, Maksov salon v taboru (Jurčkov tabor), mala soba v hotelu Jezero, stara šola na Partizanski, nova šola, vrtec, Gerbičeva rojstna hiša, DEOS in Jagenški kozolec »Logeti«. Med začetnimi vajami pri Zgoncu smo se pogovarjali tudi o imenu zbora in med iskanjem cerkniških znamenitosti smo se odločili za tisto, ki smo jo imeli pred nosom – Tabor.

Prvi predsednik zbora je bil Vinko Šuštaršič, nato pa dolga leta Janez Šparemblek, ki nas je leta 1978 popeljal čez lužo na turnejo po Ameriki in Kanadi. Za njim je to funkcijo prevzel Danilo Hribar, nato Slavko Doles in nato njegov sin Primož.

Ker je Tabor začel peti še v stari Jugoslaviji, smo morali peti na mnogoterih dogodkih, kot so proslave, odkritja, državni prazniki, revije, šolstvo, gasilske proslave, praznovanja ribičev, šoferjev, osebni prazniki, poroke in še in še dogodkih. Obvladamo tudi sakralno petje, zato smo peli na mnogih cerkvenih slovesnostih. Na pogrebih smo peli po celi domači občini, po celi Sloveniji in tudi na Hrvaškem v Prezidu in Čabru in drugod po svetu.

Že ko je bivši pevovodja Janez Kranjec bolehal, je iz Logatca prišel z znanjem o glasbi podkovani Janez Gostiša, ki nas vodi že trinajsto leto. Udeležujemo se revij, slovesnosti, posneli pa smo tudi nekaj nosilcev zvoka. Pripravili smo tudi vse za jubilejni 50. koncert MPZ Tabor, a nam ga covid 19 ne pusti izvesti.

Petdeset let je za Tabor čas, ki ga je treba pohvaliti. Z optimizmom zremo v prihodnost v upanju na kako še zapeto narodno ali umetno pesem.

Viri:

• Zbornik: Pevski zbor Tabor v zrelih tridesetih letih, Cerknica 2000.
• Youtube: Pojo naj ljudje 2016.

Kraj: Cerknica
Datum: 8. 3. 1970
Avtor: Jože Žnidaršič st.
Zbirka: Jožef Brence
Skenirano: 10. 12. 2020
Oblika: slika iz zbornika