Srečno 2021

Za tiste, ki pogrešate sneg (jaz ga ne), naj ga bo vsaj nekaj na razglednici. V desnem kotu so vejice božjega drevca tudi bodika ali ileks imenovanega. Poleg teh treh imen ima še mnoga druga: božji les, bodičje, bodič, črnec, črnika, lesec, ostrolistnica, rosi konj, rusikonjevina, zimzelen. V krščanski simboliki s svojimi trni predstavlja Kristusov pasijon, rdeči plodovi pa darove svetih treh kraljev. V stari keltski tradiciji je bilo simbol moči, sreče in upanja za vnovično vrnitev sonca, ki se bo zgodila po zimskem solsticiju, odganjalo je tudi zle duhove.

Macaulay Culkin letos ne bo »Sam doma«. Tudi jaz bom z njim. In še marsikdo. Doma praznujem najceneje, saj vlada je zaprla meje.

Ko sem imela šestnajst let, sta za silvestra k nam prišla stric in teta. Jaz pa sem se odpravila na praznovanje k sošolki. Bilo nas je kar nekaj, ne veliko, samo štirje pa tudi ne. Imeli smo se lepo. Lampinjoni so viseli s stropa, lučke za okraševanje jelke so dajale diskretno svetlobo, imeli smo gramofon in plošče iz vinila. Ker sošolka ni bila znana kot kakšna žurerka, so nekateri s seboj prinesli tudi pijačo, ki pa ni bila pomarančni sok. Jaz nisem prinesla nič. Doma smo imeli le vodo in šnops. Ker smo priključeni na isti vodovod, sem sklepala, da imajo vodo tudi tam, šnopsa pa ne bi nihče pil, ker je mama delala fejst močnega. Je imel 55 voltov. Do polnoči smo se lepo zabavali, poslušali glasbo, plesali in kaj popili. Za jest smo imeli le palčke pa krekerje. Kdo bi mislil na hrano. Po polnoči pa so se poparčkali in poskrili po kotih. Ostali sva sami s sošolko. V kotu, kjer je bil gramofon, sva posedli na tla, menjavali plošče in pili mandarineto iz skodelice za puding. Čeprav pravijo, da hodijo pošteni ljudje domov pri dnevu, smo se razšli že ob dveh. Doma sem odgrnila odejo na postelji, da bi vzela pižamo, a je ni bilo. Mislila sem si, da jo je dala mama verjetno prat in sem vzela čisto iz omare. V hipu sem zaspala. A ne za dolgo. Prav kmalu so se odprla vrata, vstopila je mama in povedala, da gresta teta in stric na vlak in naj jima voščim. Kdo za boga milega pa se na prvega januarja odpravlja na vlak ob sedmih zjutraj. Saj nista imela polne štale živine, še mačke ne. Voščili smo si, odšla sta na vlak jaz pa nazaj v posteljo. Ko sem se prebudila sama od sebe, vstala in pričela pospravljati posteljo, sem pod povštrom našla pižamo. Vedno sem jo spravljala tja. Takrat sem bila fajhtna, tako kot oklici v cerkvi – enkrat za trikrat: prvič, zadnjič in nikoli več. Škoda, da se to ni obneslo tudi pri cigaretih.

Vsem bralkam, bralcem, sodelavkam in sodelavcem starih slik želim lepe praznike, v novem letu pa izpolnitev vsaj polovice želja. Jaz imam le dve – naj korono »uze magla« in da je več ne vidim. Druga želja pa ni za javnost. Sicer pa pravijo, da želje ne smeš povedati, ker se potem ne uresniči. Ali velja to samo za rojstni dan?

Slovarček:

• Film “Sam doma«, družinska komedija o malem Kevinu (Macaulay Culkin), ki ga pomotoma pozabijo doma, ko se njegova družina odpravi na božični izlet v Francijo. Potem ko ugotovi, da je sam doma, mora braniti hišo pred nerodnima vlomilcema (Joe Pesci, Daniel Stern), ki načrtno kradeta po hišah v Kevinovi soseski v predmestju Chicaga. Vse do precej dinamičnega konca je čutiti sijajno Culkinovo navzočnost, zaradi katere je film postal ena največjih uspešnic v svojem času. Posneli so ga leta 1990.

Viri:

• https://deloindom.delo.si
• https://sl.wikipedia.org/wiki/Macaulay_Culkin

Kraj: nekje v gorah
Datum: neznan
Avtor: neznan
Zbirka: Tončka Jernejčič
Skenirano: 19. 1. 2015
Oblika: voščilnica