1927 Stari trg – Vdova Rošlinka

Igra Vdova Rošlinka je kmečka burka v treh dejanjih. Njen avtor je Cvetko Golar in jo je izdal 1924 leta. Ob prvi uprizoritvi v Mariboru leta 1925 je doživela velik uspeh, zato so jo tudi večkrat uprizorili. 1. decembra 1940 so jo v Mariboru pripravili kot brezplačno gledališko predstavo za mestne reveže. Leta 1927 je bila uprizorjena v ZDA, 1932 v Zagrebu in Pragi. Po letu 1945 je bila na rednem repertoarju vseh manjših slovenskih gledališč. V Starem trgu pa jo je že tri leta po izidu uprizoril sokolski oder in ob tej priložnosti je slika tudi nastala.

Glavne osebe v komediji so:

• vdova Marjana (Rošlinka)
• Rožmanov Janez (kmečki fant)
• Rošlinkina hči Manica
• romar Balantač
• snubca Tomažin in Blažon (folklorna posebneža)

Vdova Marjana (Rošlinka) si želi za moža mladega kmečkega fanta Rožmanovega Janeza, ta pa ljubi njeno hčer Manico. Romar Balantač skuša vdovi pomagati z zaklinjanjem. V nekem trenutku ji celo reče, da hlini bolezen. Janez zavrne Rošlinkino ponudbo, da bi skupaj odšla na božjo pot in se doma raje zabava z Manico. V razpletu Janez zasnubi Manico in Rošlinka mora privoliti v hčerkino poroko.

Cvetko Golar (1879 – 1965) je bil pesnik, pripovednik in dramatik. Rojen je bil v Gostešah kot najmlajši med sedmimi otroki. Šolal se je v škofjeloški meščanski šoli in v ljubljanski gimnaziji. Istočasno kot pesmi je začel pisati tudi prozo. Tako v njegovi prozi kot poeziji prevladujejo simboličnost dogodkov, impresionistična barvitost, fantastičnost in poetična idila, prepletena s čistim realizmom.

Šele pozneje se je posvečal dramatiki in njegovo prvo dramsko delo je bila Vdova Rošlinka. V svoji dramatiki se je posvečal večinoma kmečki tematiki, opozarjal na razlike med bogatimi in revnimi, kritiziral hlinjeno pobožnjakarstvo in lažno moralo.

Danes se v Škofji Loki po njem imenuje Osnovna šola Cvetka Golarja, leta 2015 pa je bila v Ljutomeru odprta Spominska soba Cvetka in Manka Golarja. Manko Golar (1911–1988) je bil Cvetkov sin ter pesnik, pripovednik in pedagog.

Čeprav se igralci na sokolskem odru večinoma ponavljajo, jih zaradi maske ne prepoznam. Glavno vlogo, vdovo Rošlinko, je igrala Vera Janežič (v narodni noši).

Pred nami se objemata Manica in Rožmanov Janez, romar Balantač se naslanja na palico … Ne vem pa, kdo jim je v igri vdihnil dušo.

Te dragocene podatke je na zadnjo stran napisala Ana Tomec.

Režiser Tone Šepec pa s svojo igralsko ekipo postavil na oder isto igro 1992. leta. Letnica je že precej oddaljena, pa imam igralce na starotrškem odru še vedno živo pred očmi. Dvorana je bila nabito polna, gledalci smo z navdušenjem sprem­ljali vsako besedo, mimiko, kretnjo. V zraku se je čutila pozitivna energija – bilo je veliko smeha, ploskanja, glasnih ovacij.
Igra je doživela več ponovitev in bila med gledalci vedno lepo sprejeta. Z njo so gostovali tudi v naši pobrateni občini Fram pri Mariboru.

Slovarček:

• burka: komedija
• ovacija: z glasnim pozdravljanjem, vzklikanjem izraženo navdušenje, odobravanje
• repertoár: skupek gledaliških ali glasbenih del, ki se izvajajo v eni sezoni
• folklóra: ljudska duhovna kultura
• simbólika: kar je izraženo, predstavljeno s simbolom
• pobožnjákarstvo: nav. slabš. pretirana pobožnost
• impresionízem: umetnostna smer, ki si prizadeva izraziti (čutni) vtis zunanjega sveta

Viri:

• https://sl.wikipedia.org/wiki/Vdova_Ro%C5%A1linka
• https://www.loski-muzej.si/vidne-osebnosti-s-skofjeloskega-obmocja/cvetko-golar/
• zbornik DPD Svoboda Loška dolina 2007

Kraj: Stari trg
Datum: 1927, 1992
Avtor: Alojz Tomec, neznan
Zbirka: Anda Tomec, barvna: Zbornik DPD Svoboda 2007
Skenirano: 18. 3. 2012, 13. 11. 2020
Oblika: fotografija, zbornik