1925 Sv. Vid – Rojstni in krstni list

Moj oče Franc Tekavec se je rodil 24. 1. 1898 v vasi Rudolfovo pri Sv. Vidu, kot tretji otrok staršema Jožefu in Neži Tekavec roj. Pirman. Njegov oče, moj stari ata so se priženili na Rudolfovo k Bahnetu, doma pa so bili iz Tavžljev – Matičevi.

Na Rudolfovem pri Bahnetu so bila 4 dekleta:

– Johana se je poročila k Turku na Ravnice pri Zavrhu,
– Marija z Andrejem Pirmanom – hišo sta si zgradila na Čohovem,
– Reza je bila poročena pri Tinčetu na Rudolfovem,
– Neža, moja stara mama, pa je ostala doma pri Bahnetovih.

Moj stari ata Jožef, rojen 1863 pri Tavžljah – Matičev je prišel na Rudolfovo za zeta. Rodilo se njima je 5 otrok: Jožef, Amalija, Franc, Marija in Neža.

Shranjen imam rojstni in krstni list Franca Tekavca, to je mojega očeta. Dokument je bil prepisan iz krstne knjige 29. 3. (verjetno sušec) 1925. Lahko samo ugibam, kaj ga je takrat rabil, ko je bil star 27 let.

Mojega očeta so krstili, ko je bil star komaj 3 dni. Januarja, v vsakem primeru je bila zima in mraz in upam, da je bil ta dojenček toplo zavit. Prav gotovo je, da so ga nesli peš v naročju, saj je od Rudolfovega do Sv. Vida komaj 1 km razdalje. Pri krstu so bili navzoči izključno otrokov oče in botri in babica. Tiste čase je bila navada, da so bili krstni botri bolj premožni in pomembni krajani.

Mati porodnica je po porodu ležala še najmanj 14 dni in so jo stregli v posteljo. Po navadi so bili to starejši domači otroci, ali pa je prišla na pomoč kakšna od sorodnic, recimo porodničina sestra ali nečakinja. Porodnica navadno šest tednov ni smela iz hiše, potem pa je šla najprej k sv. maši, ki je bila izključno za njo. Med mašo jo je župnik blagoslovil in jo odvezal grehov. Temu obredu se je reklo »peljevanje«. Ne vem, če je bila za to uporabljena še kakšna druga beseda, jaz se spomnim samo te. Še ko sem bila v Cerknici leta 60, se spomnim porodnice, ki je bila pri tem obredu. So rekli »je bla pr pelvajni«.

Tudi sicer, pri vsej revščini so za porodnice sorazmerno dobro skrbeli. Morala je biti kokošja juha, z domačimi rezanci, vinski šoto, vse na maslu, predvsem lahka hrana. Babica, mati porodnice, pa je obvezno prinesla šarkelj v obliki pletenice iz zelo dobrega testa, zraven pa majhne hlebčke za vsakega že večjega otroka. Zato je obstajal tudi ovalen model za peko v obliki povitega dojenčka. Zraven darila je še bilo 1 kg sladkorja, maslo, jajca.

Tudi babica kot porodničarka je imela zahtevno vlogo. Skrbno je umivala porodnico in kopala dojenčka ter ga nato povijala s povoji. Vsako nogico je povila posebej, potem pa obe skupaj, da ne bi imel krive noge. Potem je povila še obe roki, da je dojenček izgledal kot ena stručka. Nič se ni mogel premakniti.

Banja za kopanje je bila lesena, kako so pa vodo greli, ko je bila samo krušna peč in odprto ognjišče, mi pa ni jasno.

Torej:

Krščenec: Franc Tekavec, roj 24. 1. 1898 v Rudolfovo 4, kot zakonski sin.

Oče: Jožef Tekavec 1/4 zemljaka, to je lastnik 25 ha zemlje, rimokatolik.

Mati: Neža, rimokatoličanka.

Boter: Franc Ponikvar, župan.

Botra: Ivana Bavdek, trgovčeva žena.

Krstitelj: Franc Zorec, duhovnik.

Tudi že takrat je bila navada, da so otrokov krst proslavili, se malo pogovorili in pozabavali. Vsaj upam, da so se lepo imeli.

Slovarček:

• šoto: napitek iz vina, jajc in sladkorja

Prispevek je napisala: Ana Ivančič.

Kraj: Sv. Vid
Datum: 29. 3. 1925
Avtor: —
Zbirka: Ana Ivančič
Skenirano: 8. 1. 2021
Oblika: kopija dokumenta