1946/47 Jugoslavija – Mladinske delovne brigade   

Izkaznica Graditelja mladinske proge Ljubljanskega okrožja, Prešernove brigade, čete 7. okraja Rakek.

Na notranji strani izkaznice so osebni podatki lastnika izkaznice Milana Juvančiča, rojenega 25. 9. 1930 na Rakeku, dijaka, člana brigade. Kljub svoji mladosti, saj je bil ob odhodu v brigado star šele petnajst let in pol, se je aktivno vključil in sodeloval pri propagandi za odhod v Slovenske mladinske delovne brigade na progi Brčko–Banovići in Šamac-Sarajevo. Zaradi svoje mladosti in drobne postave, je pripovedoval, se je moral večkrat skrivati pred nadzorniki, da ga ne bi poslali domov. Za svojo udeležbo in delo v brigadah je bil tudi večkrat pohvaljen. Ohranjena so pisma iz leta 1947, ki jih je poslal staršem v času udeležbe na delovni akciji Šamac- Sarajevo iz kraja Čatići, kjer je bila nastanjena njegova brigada. V njih prosi, da se pozanimajo o možnosti prepisa iz šole v Ljubljani v šolo v Postojni, v drugem pa za angleško vadnico in med, saj so tam dobili le grenak čaj. Prosil je še za šumeče limonade, če je možno. Pisma pa je zaključil: »Živ sem in zdrav. Drugič več, nimam časa. Zdravo Milan«.

Železniška proga Brčko-Banovići je 88,5 km dolga normalnotirna proga med krajema Brčko in Banovići v Bosni, zgrajena leta 1946 z mladinskimi delovnimi brigadami. To je bila prva delovna akcija mladine Demokratične federativne Jugoslavije. Izvorni namen gradnje proge je bilo izkoriščanje nahajališč rjavega premoga v banovškem bazenu za pogon termoelektrarne Nikola Tesla v Obrenovcu. Proga je povezovala premogovnik dnevnega kopa v Banovićih z rečnim pristaniščem v Brčkem, od tam pa se je premog tovoril nizvodno po Savi. S tem so povezali industrijske centre okrog Zenice z industrijo in prebivalstvom v Vojvodini in Beogradu, omogočila je preskrbo s premogom, posebej za termoelektrarno Nikole Tesle v Obrenovcu in konec koncev olajšala preskrbo s soljo in s kmetijskimi pridelki iz Tuzelskega rajona.

Vsi ti razlogi so bili povod, da je Centralni odbor Združene zveze protifašistične mladine Jugoslavije v imenu celotne mladine Jugoslavije obljubil, da bo ta v enem letu zgradila železniško progo, dolgo 88,5 km.

Marca 1946 je bil gradbeni oddelek Ministrstva za promet Demokratične federativne Jugoslavije zadolžen za izvedbo pripravljalnih del. Elaborat o gradnji je bil pripravljen v mesecu dni. 1. aprila so se začele priprave, 1. maja pa so prve mladinske akcije že začele z delom, ki je bilo zaključeno 4. novembra. Proga je bila slavnostno odprta 7. novembra 1946, 22 dni pred postavljenim rokom. Za progo je bilo treba izkopati 1,5 milijona kubičnih metrov zemlje in kamenja, zgraditi 300 nasipov, 2 predora v dolžini 667 m, 22 mostov v skupni dolžini 455 m, postaviti 2100 električnih in telefonskih drogov, sezidati 177 zgradb, položiti okrog 90 km pragov in tirov. Obstaja podatek, da je bilo na gradbišču samo 14 kompresorjev, 21 mešalcev betona, 13 drobilnikov, 23 buldožerjev in 14 črpalk, vse drugo pa so opravili brigadirji z lopatami, krampi in samokolnicami. Progo so gradile mladinske delovne brigade iz vse Jugoslavije, iz zamejstva in tujine. Skupaj je sodelovalo nekaj več kot 63.000 mladincev in brigadirjev.

Gradnje železniške proge Brčko–Banovići se je skupaj udeležilo 6220 (6209) Slovencev, ki so opravili 39.090 delovnih dni, od tega je bilo 4810 mladincev iz Slovenije ter 1399 iz Julijske krajine. Brigadirji so bili povezani v 23 brigad, od tega je bilo 10 udarnih, 13 pa pohvaljenih.

Na vseh delovnih akcijah je delo kljub težavam potekalo po operativnih planih. Po uradni definiciji so bile mladinske delovne brigade delovne skupine, ki so delovale zlasti v povojnem obdobju na ozemlju Jugoslavije. Delovale so po vojaški shemi, organizirane so bile na (pogojno) prostovoljni bazi z namenom izboljšanja gospodarstva in krepitve politične enotnosti jugoslovanske mladine, narodov in narodnosti, hkrati pa so stremele h kulturnim in vzgojno-izobraževalnim ciljem. Na mladinski progi Brčko–Banovići je med drugim tudi približno tisoč mladih iz Slovenije obiskovalo razne strokovne tečaje. Tako so si pridobili poklice, da so se kasneje lahko zaposlili v gradbeni stroki.

Mogoče bi veljalo izkušnje iz gradnje te proge “reanimirati” v današnji čas, za izgradnjo drugega tira Divača–Koper?

Železniška proga Bosanski Šamac-Sarajevo je 239 km dolga normalnotirna proga med mestom Bosanski Šamac v severni Bosni ter mestom Sarajevo v osrednji Bosni. Proga je bila zgrajena leta 1947 s pomočjo mladinskih delovnih brigad. Železniško progo Šamac–Sarajevo pa so mladinske delovne brigade zgradile v dobrih sedmih mesecih.

Sarajevo je bilo povezano proti severu le z ozkotirno železnico do Bosanskega Broda, zgrajeno v času avstro-ogrske priključitve v letih pred prvo svetovno vojno. Ker proga ni več zadoščala naraščajočemu prometu, je bilo odločeno, da se izgradi normalnotirna proga. Dela so se pričela 1. aprila 1947; bolj ali manj brez pomoči mehanizacije jo je gradilo prek 200.000 ljudi iz vse Jugoslavije in tudi iz tujine. Večji objekti na progi so most prek reke Save, predor Vranduk. Na 240-kilometrski progi je kar devet predorov v skupni dolžini 2.345 m, 17 mostov in 107 postaj.

Proga je bila končana 16. novembra 1947, svečano odprtje proge pa je sovpadlo z odprtjem nove železniške postaje v Sarajevu leto kasneje. Leta 1976 so progo razširili z drugim tirom. Med vojno v Bosni je bila proga na več odsekih minirana in porušena.

Ohranjen je dopis OK ZSMS Postojna, iz katerega je razvidno, da so se sestali brigadirji – veterani 7. 3. 1988 v Postojni z namenom ustanovitve Kluba brigadirjev – veteranov. Dogovorili so se, da se ustanovi sekcija v okviru Kluba brigadirjev – veteranov Primorske. Za vodjo sekcije je bil imenovan Štefan Bratina, v odbor pa Miro Cetina, Anica Godeša, Tone Krnel in Rafael Štefančič. Vsem, ki so jih poznali, da so sodelovali v brigadah, so posredovali tudi poseben vprašalnik. Tak vprašalnik je izpolnil tudi Milan Juvančič. O delovanju sekcije žal nimam podatkov.

Slovarček:

• reanimirati: oživiti
• OK ZSMS: Občinski komite Občinska konferenca Zveze socialistične mladine Slovenije

Viri

• Republika Slovenija GOV.SI
• Wikipedija
• Arhiv Laura Juvančič

Kraj: FLR Jugoslavija; Brčko–Banovići, Šamac-Sarajevo
Datum: 1946, 1947
Avtor: —
Zbirka: Laura Juvančič
Skenirano: 27. 7. 2021
Oblika: 3 dokumenti