Skip to content

1924 Amerika – Tovarna Ford

5. 12. 2021

Takole je bilo v tovarni Ford v Ameriki nekje v dvajsetih letih 20. stoletja.

Ford Motor Company je ameriška multinacionalna izdelovalka avtomobilov. Zaseda tretje mesto po številu prodanih proizvodov. Sedež ima v Dearbornu, predmestju Detroita v Ameriki. Podjetje je leta 1903 ustanovil Henry Ford. Rodil se je leta 1863, umrl 1947. Znan je predvsem po uvedbi tekočega traku v proizvodnjo leta 1913. Vodilo ga je potrošništvo. Želel je doseči množično proizvodnjo dobrin na poceni način ob hkratnih visokih plačah delavcev. Ta koncept danes imenujemo po njem – fordizem. Podjetje je zaslovelo z modelom Ford T. Izdelali so ga leta 1908. Bil je prvi avtomobil, ki je bil dostopen srednjemu razredu. Posledično je Henry Ford postal najbolj znan in najbogatejši na svetu.

Delavcem tekoči trak ni bil všeč. Delo je bilo dolgočasno in tekoče (nobenih čik pavz). Posledica je bila velika fluktuacija. Da bi jih zadržal, je Ford več kot podvojil njihovo plačo. Petega januarja 1914 se je zapisal v zgodovino. Njegovi delavci so začeli prejemati plačo v višini pet dolarjev na dan. To je postalo glavna novica v državi. Za primerjavo, hiša v Ameriki je tedaj stala okrog 3.200 dolarjev. Imel je edinstven način dobrodelnosti. Organiziranim dobrodelnim organizacijam ni zaupal, čeprav jih je nekaj ustanovil tudi sam. Tretjino svojega zaslužka je namenil v dobrodelne namene. Po drugi strani pa – kar je naredil z rokami, je z ritjo podrl. Vtikal se je v zasebnost zaposlenih. Želel jih je odvrniti od pijančevanja, kvartopirstva in zanemarjanja družine. Mnogo let je preprečeval združevanje delavcev v sindikat.

Nasprotoval je vstopu ZDA v prvo svetovno vojno. Po njegovem mnenju je bila to strašna potrata. Ampak »soud je soud«. Pričel je s proizvodnjo bojne mehanizacije, predvsem letalskih motorjev in protipodmorniških čolnov. V dvajsetih letih prejšnjega stoletja se je navzel antisemitizma. Jude je krivil za vse, tudi za finančne mahinacije, podpihovanje vojne in kontrolo nad družbo. S tem si je pridobil občudovanje nacistov. Je edini Američan, ki ga je Hitler omenil v svoji knjigi Moj boj kot »edinega velikega moža, ki je ohranil neodvisnost od judovske kontrole.« V njegovem podjetju v Nemčiji so prisilno delali vojni ujetniki. On pa je bogatel na njihov račun. Nasprotoval je tudi drugi svetovni vojni. Njegovo podjetje pa je vseeno izdelovalo vojaško mehanizacijo. Konrad Heiden, eden od prvih Hitlerjev biografov je zapisal, da ni nobenega dvoma, da je Ford dajal denar nacistom. Tiskal je dražjo antisemitsko propagando kot Hitler sam. Denarja ni podarjal javno. Do nacistov je prispel prek mreže posrednikov med Detroitom in Münchnom. Zgodba Henryja Forda je več kot šokantna, zlasti v tem, da Ford ni bil le navaden pristaš, ampak tudi učitelj nacizma. Torej, kako je bilo? Leta 1915 je odpotoval v Evropo s skupino privržencev. Njihov namen je bil, da bi s pogajanji o kompromisu skušali končati prvo svetovno vojno. Po Fordovem mnenju so jo začeli judovski bankirji v Nemčiji. Baje so mu to zaupali Judje sami. Konec leta 1918 je Ford kupil časopis Dearborn in vanj vložil deset milijonov dolarjev (danes bi to bilo 100.000.000 dolarjev). Časopis ni bil namenjen promociji podjetja. V časopisu ga sploh niso omenjali. Ne, spodbujali so antisemitizem, rasizem in nacionalizem v najbolj grobi obliki. Vedno več je bilo verbalnih napadov na Jude. To so povzeli tudi nekateri drugi časopisi. Jude so okrivili za vse, kar se je slabega godilo po svetu. Vsi se s to politiko niso strinjali. Nekateri so celo napadali prodajalce Fordovega časopisa na cestah. Protestirale so tudi judovske skupnosti. Ford je moral opustiti svojo kampanjo, sicer bi zaradi bojkota propadel. D’nar je smet, ki fura svet! Antisemitizem pa se je kljub vsemu širil po svetu. In našel sorodno dušo na drugem koncu sveta – Hitlerja in njegove privržence. Že v dvajsetih letih prejšnjega stoletja je bila javna skrivnost, da Ford financira Hitlerja. Danes o tem ni pisnih dokumentov saj so vse uničili leta 1933. Obstajale pa so priče. Nagrada za financiranje nacistov je prišla leta 1938. Za Fordov 75. rojstni dan so ga odlikovali z velikom križem reda nemškega orla. S tem je postal prvi Američan in četrti človek na svetu, ki je prejel to najvišje nemško odlikovanje, ki ga lahko podelijo tujcu. Henry Ford ni bil edini, ki je podpiral naciste. Drugih ne bom naštevala. Kapitalisti so podpirali nacizem in fašizem, da bi ohranili svoje privilegije in moč ob zatiranju levičarskih sil in sindikatov. Prav nič se nismo naučili iz zgodovine! Nekateri pa vse.

A kdo kupi Forda Fiesto? Zdaj me je pa že sram, da bi se v tem vozila. Moj sin itak pravi, da je drvarnica.

Podatke je zapisal nekdo za nazaj, sicer bi bila letnica natančneje določena.

Slovarček:

  • multinacionalna družba: družba, ki posluje v različnih državah
  • fluktuacija: menjavanje zaposlitve
  • antisemitizem: nazor, gibanje, ki je proti semitom, Judom

Viri:

Kraj: Amerika
Datum: 1924
Avtor: neznan
Zbirka: Marija Leskovec
Skenirano: 9. 8. 2010
Oblika: fotografija

3 komentarji leave one →
  1. Anonimnež permalink
    5. 12. 2021 09:23

    Pozdravljeni,

    Henry Ford je premikal meje industrije, katere uporabljamo se danes, a imel je tudi drugacno stran osebnosti omenjeno v clanku.
    Kapital je kot vecina stvari v mejah normale dober in obvladljiv, problem nastane ko kapital presega meje normalnega in se ga izrablja za stvari, ki niso v dobrobit clovestvu ampak v skodo.
    Podobno kot ostale stvari:
    zmerno prehranjevanje – prekomerno prehranjevanje;
    zmerna/priporocljiva hitrost voznje s prevoznimi sredstvi – prekoracitev le teh;
    zmerna sportna aktivnost – ekstremna sportna aktivnost;….
    v vecini primerov se ne konca vredu ali pac, odvisno od pogleda in razumevanja stvari.

    Kapital pomeni oblast, oblast pa ne pomeni nujno znanje.

    Citat iz stripa ALAN FORD:
    “Mi imamo iskustvo, a vi novac. Na kraju vama ostane iskustvo, a nama novac”

    LP

    Liked by 3 people

  2. Anonimnež permalink
    5. 12. 2021 21:33

    Ja seveda so podatki napisani za nazaj, ker sem jih napisala jaz. Moj oče je bil v Ameriki in kdaj natančno je delal v tej tovarni se ne ve. Vsekakor je bil tam kar nekaj časa zaposlen, saj je bil en mesec nagrajen kot najbolj uspešen delavec. Njegovo delovno mesto je bilo ”tapeciranje sedežev” za avtomobile. Domov je kot spomin prinesel to sliko in malo kladivo s katerim je tam delal. Poleg slike tudi kladivce še nekje hranim.

    Liked by 4 people

Napiši komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

Connecting to %s

%d bloggers like this: