1950 ZDA – Pauǝlca

Pauǝlca – kakšna čudna beseda!

V narečju jo izgovarjamo tako, kot je napisano, SSKJ pa ponuja uradno razlago: pavola – starinski izraz za bombažno prejo; pavolica – prejica za vezenje. Prepričana sem bila, da besede sploh ni v Slovarju slovenskega knjižnega jezika … Pač pa tam res ni besede pǝndeklc, ki pomeni krstno opravo za dojenčka. Ta je morala biti kar se da lepa in slovesna in prav lahko bi bila okrašena z vezenino iz katere od prejic na sliki, ki spominjajo na prav posebno zgodbo.

Bilo je leta 1950, v času baby-booma, ko je teta iz Podloža, ki je bila še izpred vojne v Ameriki, imela v stari domovini kar tri noseče nečakinje hkrati. Ker so si pridno dopisovale, ji je bilo znano, da živijo skromno, saj je pred to skromnostjo sama odšla v obljubljeno deželo. Da pa je zdaj po vojni vse še slabše, je tudi vedela, zato je pripravila svojim nečakinjam tri pakete. Vanje je nabrala in nakupila vsega, kar je mogla, da bi mladim materam in novorojenčkom izboljšala stanje. Ne vem, kaj vse je poslala, toda moja mati je med blagom za plenice in drugimi koristnimi rečmi dobila tudi bogato zbirko prejic za vezenje, gotovo petdeset ali morda celo sto štrenic – kakor da bi nekdo hotel reči: “Polepšajte si vse, kar si le morete!”, vedoč, da je v življenju poleg resnice, dobrote in nekaj kruha pomembna tudi lepota …

Prejice so bile tako lepe, da jih je bilo kar škoda uporabiti. Pa vendar je mama, ki ni imela ravno veliko časa, z njimi vseeno oštikala blazinico in prevleko za odejico, ostalo pa shranila za drugačne čase. Ko sem bila malo večja, mi je prejice včasih od daleč pokazala in pri tem tudi sama uživala v pisanih barvah niti s svilnatim leskom. Rekla je, da jih bom dobila, ko bom dovolj velika, da bom znala štikati … Koliko jih je bilo in kako mavričnih barv so bile! Nekatere so bile tudi prelivajoče, melirane – tiste so bile najlepše, zato smo jih hranili za kaj res posebnega … In tako se je zgodilo, da so tri melirane in ena bela prejica ostale prav do današnjih časov.

Prihranjene so bile za najimenitnejše in najfinejše vezenje v veri, da dekleta in žene nikoli ne bodo nehale štikati.

Pri Clarkovih so takole opremili svoje štrenice prejic.

In za konec: Tiste tri nosečnice so rodile tri deklice v razmiku vsega nekaj mesecev!… Ne vem pa, ali jim je katera od mamic kdaj popevala pesmico, ki sem se je jaz naučila šele v zrelih letih, čeprav so jo drugi dobro poznali:

Slovarček:

• oštikan: okrašen z vezenino
• štikati: vezti
• pǝndeklc: krstna oprema za dojenčka, krstnik

Viri:

• V. A. , Kozarišče, 2020, ustno

Kraj: ZDA
Datum: 1950
Avtor: fotografiral Miloš Toni
Zbirka: Milena Ožbolt
Fotografirano: 4. 3. 2022
Oblika: predmet