Skip to content

Ana Ivančič

Sem Ana Ivančič iz Slivic pri Rakeku. Rojena sem bila na Rudolfovem pri Bahnetovih, kot tretji otrok, v hudem zimskem času, v času stare Jugoslavije in v času črnih kuhinj. Kako je mama prala plenice in me previjala, ko smo imeli v hiši črno kuhinjo, »hišo«, kjer smo spali otroci in stari ata, pa štibeljc, kjer sta spala starša. Še tisto malo kar smo imeli, je pobrala vojna. Menda sem zrasla od posnetega mleka in črnega, morda celo ovsenega kruha.

Pri šestnajstih letih sem se zaposlila na Brestu, najprej v Martinjaku in potem v Cerknici. Proizvodnja me je utesnjevala, zato sem se zaposlila pri Gostinskem podjetju Cerknica. (pri Zgoncu in v hotelu). Tu sem spoznala bodočega moža in z družino smo se preselili na Unec v staro hišo. Kmalu smo zgradili novo hišo v Slivicah, kjer živim še danes. Nekaj let sem delala v Kartonažni tovarni na Rakeku in izkoristila možnost šolanja. Končala sem sedmi in osmi razred OŠ in nato še dopisno srednjo ekonomsko šolo. Po uspešno končanem zaključnem izpitu sem dobila zaposlitev na Občini Cerknica in tu delala kot davčni knjigovodja vse do upokojitve.

Zdaj sem že 25 let v penziji, 20 let vdova, imam dva otroka, pet vnukov in štiri pravnuke. Ker sem močno zasidrana v tradicijo notranjskega podeželja, vodim društvo žena in deklet na podeželju Klasje, Cerknica. To društvo ima kar precej skupnega s Starimi slikami, zato me je tudi To, kar potegnilo za sabo.
Upam na dobro sodelovanje.

Slivice 30.8 2015

Advertisements
%d bloggers like this: