1954 Dobec – Zalarjev grič
V gorenjem koncu Dobca je griček, ki smo mu rekli Zalarjev grič. Takoj desno pod njim je Brešča hiša, nato pa Kranjča, kjer smo živeli približno 7 let. To je bilo za nas najmlajše glavno sankališče in smučišče, saj v dolenji konec nismo zahajali. Bili smo majhni, pa tudi sicer je bilo plašarjenje (potepanje) zelo na slabem glasu. Na vrh griča so stali Zalarjevi hlevi, ki so po požigu hiše družini služili za stanovanje. Samo bežno se spomnim revnega bivališča s črno kuhinjo in grili (ščurki) v kotu pod stropom. Zdaj je na tem mestu lepa nova stavba, ki služi kot postaja za šolski avtobus in skladišče za gasilsko opremo.
1964 Rakek – Mama me je nagarbala
Pred našo hišo je bil še en meter cementa. To je bil naš hišni pločnik, na katerem smo imeli v poletnih dneh klopco in mulci na njej posedali. Od tu naprej je bil še en meter peska, poraščenega s travo, kateremu je sledil graben, ki ga na sliki ni videti, in šele potem je bila cesta. Danes je pločnik prav do hiše in skozi vežna vrata ne stopiš na svojo zemljo. Takoj za njim je cesta, ki so jo razširili leta 2000 pa se še vedno dva vlačilca komaj srečata.
V ozadju je lepo videti leso – tista lesena vrata v plotu, ki pa ni bil lesen, ampak iz preske.
Franc Gabrenja, Pǝtrinčǝk, je bil velik človek, 196 centimetrov. Ni pa bil žleht. Le s svojo pojavo je vzbujal strah. Hodil je s palico.
1942 Ljubljana – Dvojezična diploma
Marija Bravec je potem, ko so jo Bolgari ob okupaciji Makedonije leta 1941 izgnali iz Skopja, kjer se je šolala za negovalko oziroma zaščitno sestro, šolanje nadaljevala v Ljubljani, medtem ko je še pred izobraževanjem za sestro opravila Nižjo gimnazijo v Zagrebu.
1959 Dobec – Zalarjeva mama
Na sliki so:
- Zalarjeva mama Lojza in njen pes,
- Mary Kolenc – Jurjeva teta ter
- Andrej Kranjc – Kranjč stric iz Dobca.
Malicajo v senci, potem ko so želi Kranjč oves.
Fantastična stara razglednica s panoramo Starega trga! Po mnenju človeka, ki se na fotografijo razume, je bila razglednica verjetno že kar precej stara, ko je bila oddana na pošto. Tehniko, da so po negativu še risali, so uporabljali po njegovem vedenju pred prvo vojno. Avtor je prav lahko Josip Šega iz Grahovega, vendar tega ne vemo zagotovo.
1959 Cerknica – Poroka
Veronika Hribar in Janez Milavec sta se poročila 24. oktobra 1959 na Občini v Cerknici. Cerkvena poroka je bila v cerkvi presvetega srca Jezusovega na Rakeku. Po končanem obredu je mama šopek pustila pred kipom Marije za srečen zakon. Je nucalo.
Priči sta bila Marija Hribar, mamina sestra-sprevodnica in njen bodoči mož Franc Puc. Od vseh je živ samo še on.
1965 Ljubljana – Cerkniški kegljači
Na tem kegljišču so potekala tekmovanja v kegljanju. Jaz sem bil 4 leta v dijaškem domu v neposredni bližini pendrekmenze, kot smo imenovali Dom Maksa Perca, in sem šel večkrat gledat kegljanje. V Domu je bila tudi jedilnica in kuhinja. Ker so v njem stanovali miličniki, se ga je prijelo ime pendrekmenza.
1979 Zagreb – Nasmeh poletnih dni
»Teh sedemnajst pomladi v meni žensko že budi …« je pela Moni Kovačič na Festivalu morja in sonca leta 1978 (Piran ’78), ki je bil prvi in zmagala.
Kmalu za tem so se pojavile njene gole fotografije v reviji Start, ki je bila jugoslovanski Playboy. Najbrž so imeli tudi lektorja, ki pa svojega dela ni opravil, ali pa je gledal kam drugam. Na prvi od objavljenih slik piše, da je na sliki Caroline, 21 let, na duplerici pa da je to Caroline, 20 let, London. Vsekakor pa smo vsi prepoznali Moni, ki se je tega slik očitno sramovala, ker je potem napletla eno zgodbo o snemanju v Tuniziji, kjer so jim pobrali potne liste in v zameno za vrnitev le-teh zahtevali golo slikanje. Pred tem se je v Startu pojavila tudi slečena slovenska manekenka Bernarda Marovt in, zanimivo, njene slike so pa ukradli, ko je snemala na Karibih.
Revija Jana je nekaj let kasneje povzela slike slečene Moni. V bistvu je bilo to malo klišejsko, kljub temu pa lepo. Bralkam revije se niso zdele sporne. Kot tudi ne prva številka Jane, o kateri bomo še pisali.
Begunje 1950/51 – Več razredov skupaj
Še ena šolska slika na kateri so učenci različnih razredov, kakor je bilo takrat običajno. Na fotografiji so učenke in učenci, ki so bili pred koncem šolanja, rojstna letnica 1937, -38, pa tudi letniki 1942.
Šolsko poslopje je bilo še v slabem stanju, raje so se za slikanje postavili pred prosvetni dom. Fotograf je prišel iz Postojne.





