1952 Postojna – Knjiga Postojnska jama in druge zanimivosti Krasa

Dedek Mraz mi je prinesel knjigo z naslovom Postojnska jama in druge zanimivosti Krasa. Avtorja sta dr. Alfred Šerko, ml. in Ivan Michler. Knjigo je začel pisati dr. Šerko. Zaradi prezgodnje smrti je njegovo delo nadaljeval Ivan Michler. Na notranji strani zadnje platnice je žepek. V njem so zemljevidi Položaja vodotokov med Postojno-Planino-Cerknico, Postojnske jame, Križne jame, Slovenskega Krasa, Škocjanskih jam in Šematičen prerez ponikalnice Ljubljanice. Načrte je narisal kartograf Vilko Finžgar. Fotografije v knjigi so delo Franca Bara mlajšega. Izšla je leta 1952, izdalo jo je Turistično podjetje Kraške jame Slovenije v Postojni. Natisnjena je bila v slovenskem, srbohrvaškem, francoskem in angleškem jeziku.

Ivan Michler (1891 – 1982) je bil sposoben, pogumen in spreten jamar in gorski plezalec. Med prvo svetovno vojno se je pogumno boril na Soški fronti. Po vojni je bil nekaj časa predsednik Društva za raziskovanje jam. Postal je častni član speleološke zveze Jugoslavije in častni predsednik Jamarske zveze Slovenije. Sodeloval je s Pavlom Kunaverjem, s katerim sta bila skupaj tudi na fronti.

Vilko Finžgar (1910 – 1972) je bil izjemen kartograf. Ima neprecenljive zasluge za razvoj slovenske geografske kartografije in fotografije. Junija 1972 je prejel Red dela z zlatim vencem, s katerim ga je ob njegovi šestdesetletnici  in štiridesetletnici dela na kartografskem področju odlikoval Josip Broz. Avgusta istega leta je umrl.

Dr. Alfred Šerko ml., slika je s spletne strani.

Dr. Alfred Šerko mlajši se je rodil v Münchnu leta 1910. Otroštvo je preživel na Dunaju, prvo svetovno vojno v Cerknici, nato je živel v Ljubljani. Študiral je medicino. Zaradi komunizma je bil leta 1935 obsojen na leto zapora v Sremski Mitrovici. Po opravljenem zdravniškem stažu je študiral še geografijo in geologijo. Zaradi začetka druge svetovne vojne ni diplomiral. Leta 1942 so ga poslali v koncentracijsko taborišče Scipione pri Parmi. Od tam je po italijanski kapitulaciji pobegnil, delal na nekaj kmetijah in se leta 1944 pridružil partizanom. Jeseni se je javil vojni misiji in odšel prek Barija in Splita v Zadar. Tu je delal v bolnišnicah VIII. korpusa. Leta 1945 je bil zdravnik v Postojni. Po demobilizaciji je sodeloval z Gozdarskim inštitutom in postal prvi upravnik (direktor) Postojnske jame (Zavoda kraških jam Slovenije). Ko je bil leta 1947 ustanovljen Speleološki inštitut (Zavod za raziskovanje Krasa) je bil njegov prvi vodja. Naslednje leto so ga imenovali za honorarnega predavatelja za geografijo krasa na Filozofski fakulteti. Nastop službe je preprečila smrt. Septembra 1948 ga je na cesti pri Raši v Istri ubila strela.

Ko je živel v Cerknici, je dobil stik s kraškim svetom in ljudmi. Tja se je vračal na počitnice. Kot dijak je bil gonilna sila Društva za raziskovanje jam Slovenije. Sestavil je prvi kataster jam, uredil izčrpne in strokovno neoporečne zapisnike o izsledkih ekskurzij, ki jih je po določenem programu sam usmerjal. Uvedel je tiskane formularje za jamske zapisnike in uveljavil katastrsko številko vsake votline. Bil je sistematičen raziskovalec in sposoben organizator jamskih ekskurzij, nadarjen risar, odličen predavatelj in pisec strokovnih prispevkov. Napisal je več člankov in knjig. Po njem se imenujeta Šerkova dvorana in Šerkova štirna v Najdeni jami ter Šerkov rov v Gradišnici.

Dr. Alfred Šerko, slika je s spletne strani.

Dr. Alfred Šerko je bil oče dr. Alfreda Šerka mlajšega. Rodil se je leta 1879 v Cerknici. Bil je zdravnik, nevrolog, psihiater in pedagog in eden izmed prvih rednih profesorjev Univerze v Ljubljani, dekan Medicinske fakultete od leta 1930 do 1932 in rektor univerze. Osnovno šolanje je opravil v Cerknici in višjo nemško gimnazijo v Ljubljani. Študiral je na dunajski univerzi. Specializacijo je opravil iz psihiatrije in raziskoval psihoze. Na psihiatrični kliniki v Münchnu je bil prostovoljec. Pred prvo svetovno vojno je postal asistent na dunajski kliniki za živčne bolezni. Nekaj časa je delal tudi v Trstu, kjer je imel zasebno psihiatrično ambulanto. Za tamkajšnje deželno sodišče je opravljal delo izvedenca. Med prvo svetovno vojno se je boril v Galiciji in Karpatih. Zaradi političnih in gospodarskih razmer po prvi svetovni vojni in razpada habsburške monarhije je moral na dunajski univerzi opraviti habilitacijo za univerzitetnega učitelja na univerzi v Pragi. V Ljubljani je postal nevrolog v vojaški bolnišnici in sodeloval pri ustanovitvi univerze leta 1919. Na njej je postal redni profesor za nevrologijo in psihiatrijo ter naslednje leto predstojnik oddelčne bolnišnice. Boril se je za popolno medicinsko fakulteto in se zavzemal za priključitev klinik k njej. Umrl je leta 1938. Ob stoletnici Medicinske fakultete leta 2019 so mu pred njenim vhodom postavili doprsni kip.

Vstopnica za obisk Postojnske jame je nekje iz sedemdesetih let 20. stoletja. Ker je na sliki tudi že Rakov Škocjan, sklepam, da so take vstopnice prodajali po aprilu 1973. Tedaj se je podjetje Škocjan – gostinski del združilo s Turistično hotelskim podjetjem Postojnska jama. Poleg Rakovega Škocjana sta na sliki še najlepša kapnika Postojnske jame in Predjamski grad, na drugi strani pa hotel Kras, hotel Šport in kamp Pivka jama.

Slovarček:

• habilitacija: pridobitev pravice predavati na visoki šoli

Viri:

• https://zgs.zrc-sazu.si/Portals/8/Geografski_vestnik/Pred1999/GV_2001_339_352.pdf
• https://sl.wikipedia.org/wiki/Alfred_Šerko#/media/Slika:Alfred_Šerko_1920s.jpg
• https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi646549/
• Planinski vestnik: glasilo Planinske zveze Slovenije (1982), letnik 82, številka 6. URN:NBN:SI:DOC-OKTBBKOK from http://www.dlib.si
• Geografski obzornik (1972), letnik 19, številka 2. URN:NBN:SI:DOC-JGABAU37 from http://www.dlib.si

Kraj: Postojna
Datum: 1952
Avtor: Franci Bar; knjiga dr. Alfred Šerko, ml.; vstopnica THC Postojnska jama
Zbirka: Ivanka Gantar
Skenirano: —
Oblika: knjiga, dve datoteki, dokument