1973 Cerkniško jezero – Drsanje

Januarja 1973 sva s sestro Lenčo drsala na Cerkniškem jezeru. To je bilo lepo doživetje. Na jezero smo šli v sončnem vremenu. Površina je bila ogromna. Drsalcev na jezeru je bilo kar nekaj. Pod ledom, le kak meter ali manj niže si videl dno, travo in drugo rastlinje. To je dajalo določen občutek varnosti. Sicer smo se pozanimali, kje lahko drsamo. Smo pa takrat ali ob kakem drugem obisku videli avto, ki je le z zadkom molel iz ledu.

Drsanja sva se s sestro naučila pozimi na Blejskem jezeru, s poceni drsalkami iz Vzhodnega bloka, menda s Poljske. S posebnim ključem sem objemke drsalk stisnil na gojzarje. Te visoke čevlje z debelim usnjenim podplatom mi je naredil čevljar iz Horjula.

Na Bledu smo počitnikovali poleti pogosto in parkrat pozimi v Domu književnikov, lepi stari vili malo nad južno obalo jezera, blizu Zake. Stavba je bila pred nacionalizacijo menda last nemških učiteljic. Na straniščih na verandi za hišo je bil kazalnik iz emajlirane pločevine: Frei se je zavrtel v Besetzt ob uporabi zapaha. Zelena polkna so imela prosojne linice iz rdečega stekla, proti jezeru sta bila dva široka balkona. Vila je bila obrasla z gostim starim bršljanom. Veliko veselja smo imeli z uporabo dveh čolnov, imenovanih Črtomir in Bogomila.

Na Bledu okrog 1960. Spredaj naša družina, zadaj Marija Dolenc. Moj oče in Marija sta bila zaposlena na Inštitutu za slovenski jezik SAZU. Na mizi levo spodaj so lešniki, ki smo jih nabrali na Blejskem otoku. Fotografiral je Anton Dolenc.

Naša družina na balkonu Doma književnikov na Bledu okrog 1960. Fotografiral je naš prijatelj, zdravnik in slikar Anton Dolenc (1930-2013).

V slabem vremenu, tega tudi poleti na Bledu ni manjkalo, smo se družili v lepi jedilnici v pritličju, igrali remi in poslušali. Spomnim se, kako je pesnik Pavel Golia (1887-1959) pripovedoval »štorije« iz svojega bogatega življenja. Ivan Potrč je med kratkim obiskom otroke strašil s povodnim možem. Leta 1963 me je slikar Marjan Dovjak (1928-1971) narisal, kako poslušam zgodbo – ne da bi jaz to opazil.

Portret Petra Legiša, narejen poleti 1963 v Domu književnikov v Zaki na Bledu. Avtor: Marjan Dovjak

Tako me je videl mnogo prezgodaj preminuli simpatični umetnik Marjan Dovjak.

Sosednja vila je bila v lasti Župančičev. Poznali smo vdovo Ani po pesniku Otonu, njeno sestro Vero Albreht in moža Frana Albrehta ter druge sorodnike, Župančiče in družino Kmet. Otroci smo se družili z otroki naše starosti iz obeh vil. Plezali smo po veličastni smreki pri Župančičih, ki je imela goste veje do tal. Radi smo imeli od nas nekoliko starejšo Alenko Župančič, ki smo jo klicali »Čuka«. Prav tako pa silno dobro starejšo varuško in gospodinjo pri Kmetovih, ki nam je rada dala kak priboljšek. Moji sestri in varovancu Matevžu (mlajšemu bratu Dunje Kmet) je brala pravljice.

Na Bledu smo pozimi lahko videli avtomobile, ki so po ledu za sabo vlekli smučarje. Tekmovali so na progi, ki je šla okrog otoka. Videli pa smo tudi ograjeno luknjo v ledu blizu hotela Toplice. Tam se je avtomobilu vdrlo in se je potopil. Sami smo morali paziti ob obali, kjer so izviri stanjšali led.

Dom književnikov/pisateljev na Bledu so kasneje zaradi večje okvare na vodovodu zaprli. Vanj so vdrli nepridipravi. Zdaj je to Dom muzealcev. Muzealci so zanemarjeno hišo kupili od pisateljev in jo obnovili.

Če se vrnem k drsanju: sorodnik Bojan Ravbar mi je podaril svoje prave drsalke, z zobci spredaj. Te sem čez par let na sejmu rabljene opreme ugodno prodal in si kupil večje hokejske drsalke, izdelek tovarne Alpina Žiri.

V letih 1966-1968 smo s sošolci in sošolkami iz gimnazije veliko drsali v Hali Tivoli v Ljubljani. Enkrat zvečer se je razširila vest, da je na izhodu iz Hale zloglasna »Šišenska banda«. Ta je iskala povod za zastraševanje ali pretep. Izmuznili smo se iz stavbe ob strani.

V mrazu smo drsali na odprtem drsališču pod Halo. Drsanje in druženje je bilo lepo. Kljub pomanjkanju sonca v Ljubljani sem se na drsališču pošteno ogrel. Spomnim se, da je na šivih tenke prešite jakne (kupljene v Trstu) bilo videti vlago, ki je prihajala iz notranjosti. Druga stvar je bil slab ljubljanski zrak zaradi kurjenja s premogom in pomanjkanja vetra. Na Cerkniškem jezeru je bilo to čisto drugače.

Prispevek je napisal: Peter Legiša.

Kraj: Cerkniško jezero, Bled
Datum: 1973, 1960, 1963
Avtor: Peter Legiša, Anton Dolenc, Marjan Dovjak
Zbirka: Peter Legiša
Skenirano:
Oblika: datoteke