1920 Denver – Petronov Jernej v Fordu

Jernej Anzelc, Petronov iz Velikih Blok, rojen 1887, je za zaslužkom trikrat potoval v Ameriko. Vsakič se je po petih letih dela vrnil domov. Prvič je bilo to že pred prvo svetovno vojno. Po tej prvi ameriški epizodi ga je doma ujela prva svetovna vojna, ki jo je kot vojak C. Kr. 97. kranjsko – primorskega pešpolka prebil na galicijskih bojiščih in nato še na soški fronti. Po vojni se je doma poročil z Marijo Anzelc – Petračevo s Hudega Vrha, ki ji tako ni bilo treba zamenjati priimka. Leta 1920 je bila rojena prvorojenka Marica. Po njenem rojstvu je Jernej drugič odrinil na pot čez veliko lužo.

Domov je v času tega bivanja v Ameriki poslal sliko, kjer se je s prijatelji slikal v mestu Denver, in to v avtomobilu. Jernej je desni na zadnjem sedežu. Najbrž je bil to za slikanje prirejeni Fordov model T. Henry Ford je pričel serijsko proizvodnjo avtomobilov leta 1908. Njegov model T je postal kultni avtomobil, znan tudi kot “pločevinasta Lizzie”. Do leta 1927 so jih izdelali 15 mio in s tem dobesedno Američane s konjskega hrbta in vlaka posadili v avtomobil. Jernej v življenju sam ni nikoli vozil avtomobila.

Pri Petronovih v Velikih Blokah je v zapuščini Jerneja tudi prospekt potovalne agencije F. Missler iz Bremna v Nemčiji, ki je že pred prvo svetovno vojno vabila potnike za pot čez ocean na svoje ladje. V tistih časih je bilo v Ljubljani tudi po 10 ladijskih agentov, ki so ponujali prevoze v Ameriko. F. Missler pri nas ni imel svoje pisarne, je pa zato vabil z ličnim prospektom vabljivega naslova: “Kako se potuje v Ameriko hitro, varno in cenó?” Interesentom za pot je na srce polagal koristne poduke, ki si jih lahko preberemo. Konkurirati je moral vsem drugim agentom in pristaniščem, kot so bili Hamburg, Le Havre, Genova, Trst …

Jernej je v pomanjkanju papirja v to knjižico vpisoval tudi praktične podatke, ki pa jih nisem razvozlal.

Ponudnik potovanja v Ameriko ni pozabil navesti podatka, da Amerika sprejema le snažne, zdrave, čvrste, za vsako delo sposobne ljudi, s plačano vožnjo do končnega cilja, s primerno vsoto gotovine ob sebi in naslovi rojakov, ki jih čakajo v Ameriki. Ob dragih cesarskih parnikih so ponujali tudi cenejše vožnje za potnike III. razreda s poštnimi parniki, ki pa so tudi imeli dva raufenka in so za pot iz Bremna do New Yorka rabili devet do enajst dni, a je bila na njih glih tako dobra oskrba.

Torej dokumenti, zdravje, korajža, čvrsta želja za zaslužkom ter plačana pot in nobena ovira ni bila previsoka.

Danes s tako kratkimi navodili ne potujemo niti do prve plaže na Jadranu.

Slovarček:

• raufenk: dimnik

Viri:

• Wikipedija
• Vladimira in Branko Kraševec, Velike Bloke
• Prospekt F. Missler, Bremen

Kraj: Denver, ZDA
Datum: 1920
Avtor: neznan
Zbirka: Vladimira Kraševec
Skenirano: 24. 10. 2024 in 2. 11. 2024
Oblika: fotografija in tiskovina