1968 Ljubljana – Pismo in čestitka Jožeta Udoviča

Moj oče Lino Legiša in jaz sva enkrat obiskala Jožeta Udoviča na Vrtači v Ljubljani. Stanovanje je bilo v enem lepših ljubljanskih blokov, spoznal sem tudi pesnikovo ženo. Mislim, da je šlo za napol strokovni obisk, s slavistično vsebino. Vedel sem, da sta oče in Jože dolgoletna prijatelja. A takrat sta imela stike bolj redko. Moja mama je bila mnenja, da sta se zakonca Udovič nekoliko izolirala. O vzrokih bom nekaj napisal kasneje.

Udoviča sem poznal po prevodu zbirke »Praprotni grič« valižanskega pesnika in pisatelja Dylana Thomasa (1914-1953). Ta knjiga, ki jo je izdala Cankarjeva založba leta 1965, mi je bila zelo všeč. Moja mama je slišala mnenje, da je Udovičev prevod (skoraj) boljši od originala.

V očetovi zapuščini sem našel krajše pismo, ki ga je Jože Udovič napisal mojemu očetu ob njegovi šestdesetletnici. Besedilo omenja revijo Dejanje, ki je izhajala v letih 1938-1941. Opazimo, kakšen mojster besede je bil Udovič. Vidimo pa tudi, da je bil občutljivi pesnik razočaran in prizadet zaradi takratne stvarnosti.

  Ljubljana, 6. IV. 1968

Dragi Lino!

Moje pismo bo verjetno med zadnjimi, ki Ti bo prišlo na pisalno mizo ob Tvoji šestdesetletnici. Vendar verjemi, da Ti kljub temu prinaša vse tiste dobre želje in vsa tista voščila, ki jih človek iz srca izreka prijatelju, ki je ostal zvest sam sebi, plemenitemu človeku, ki se v njegovem delu druži znanje, tanek čut za lepoto, zanesljiva, trezna sodba s toplino in z ljubeznijo do slovenske besede. V teh dneh so Te misli večkrat poiskale v prostoru in času, od tistih prvih tipajočih srečanj v starem slavističnem seminarju sredi obrazov, od katerih jih je že toliko odšlo čez zadnjo mejo, mimo dejanjarskih let, ko se je prebudil občutek sorodnosti in bližine, mimo Tvojega pisma s priloženim denarjem, ki sem ga dobil v Gonars (ne vem, ali sem se Ti zahvalil zanj) do povojnih poti po barski in horjulski pokrajini, še pretkanih z upanjem in prijetno naivnih, do sicer redkih srečanj v zadnjih letih, ko je človeka med pogovori o našem čudnem življenju tako pogosto stisnilo v grlu. Pri vseh teh srečanjih pa je bil neprestano navzoč osrečujoč občutek dragocene človeške bližine in zavest o tvoji ravni, pošteni poti, ki jo usmerjajo vrednote, ne pa koristi. Dovoli, da se Ti danes zahvalim za ta občutek in za to zavest.

Želim ti zdravja, moči in navdiha za nadaljnje delo in te lepo pozdravljam!

Jože Udovič

Prispevek je napisal: Peter Legiša.

Kraj: Ljubljana
Datum: 6. 4. 1968
Avtor: Jože Udovič
Zbirka: Peter Legiša
Skenirano: neznano
Oblika: datoteka