Preskoči na vsebino

1967 Rakek – Pri Hermini

17. 01. 2025

Slika v gostilni Pri Hermini je bila posneta v šestdesetih letih 20. stoletja. Na to kaže gostilniška oprema in oblačila gostov. Gospod Andrej Mekina je prepoznal harmonikarja. To je Jože Privec iz Podslivnice. Ostalih ni prepoznal. Gospa te želje tudi ni imela, saj se je zakrila. Kot se po navadi tudi jaz. Spoznala sem tovariša na sliki. To je Tito – za tiste, ki ne veste, in za vse, ki ste že pozabili.

Biljard izvira najverjetneje iz Francije. Sprva so ga igrali na travi. Zaradi vremena so ga preselili v notranjost in na mize. Bile so prekrite z zeleno tkanino, da je spominjalo na travo. Če bi vprašali ljudi na cesti, kaj mislijo o biljardu, bi večina odgovorila, da je to gostilniški šport. Vendar je veliko več. Obstajajo priznana tekmovanja v velikih dvoranah z velikim številom igralcev in visokimi nagradami za zmagovalce. Denar pa je smet, ki fura svet.

Za razjasnitev zgodbe moram poseči malo v zgodovino. V začetku je bila beseda in beseda je bila … Ne, ne, tako daleč nazaj res ne bom šla. V osemdesetih letih, še vedno prejšnjega stoletja, smo imeli sindikalni izlet (uradno smo mu rekli strokovno srečanje) v Bovec. Deževalo je. Ker zunaj ni bilo kaj početi, smo odšli v hotel po imenu »sem pozabila«. Odkrili smo, da imajo biljard. Kupili smo žeton za pol ure. Ker drugih kandidatov ni bilo, smo igrali v nedogled. Špricali smo tudi strokovno predavanje ob petih popoldan. To smo obvladali še iz šole. Razdelili smo se v dve ekipi. Takrat sem prvič igrala biljard. Po ne vem kateri igri že, ko sta bila na tehtnici zmaga ali poraz, sem bila na vrsti za zadnji udarec. Sodelavec mi je dejal, naj to kroglo udarim tako, da bo šla sem pa sem pa sem in zbila tisto kroglo tako, da bo padla v luknjo. Razumem! Naštimala sem se, pomigala z ritjo in udarila. Potekalo je točno tako, kot je naročil sodelavec. Nisem mogla verjeti. Tudi nihče drug ne. Po nekaj ponovitvah mi ni več uspelo. Začetniška sreča. Doma sem potem izvedela, da imajo igralno mizo tudi v gostilni Pri Hermini. Midva s sinom, ki je bil še šoloobvezen in še nekdo, ki ga ne bom imenovala, smo se odpravili na igranje. Takoj ob vstopu v gostilno mi je gospod, ki v gostilno ni prišel na biljard, temveč na opojne substance in ga prav tako ne bom imenovala, z veliko mero cinizma dejal: »Lepo ga učiš!« Pa saj nisva prišla pit. Po tistem biljarda nisem igrala nikoli več.

Viri:

Kraj: Rakek
Datum: 1967
Avtor: neznan
Zbirka: Slavko Samsa
Skenirano: 9. 1. 2024
Oblika: fotografija

2 komentarja leave one →
  1. Neznan's avatar
    Anonimnež permalink
    17. 01. 2025 07:00

    Prosil bi za to sliko,ker je na njej moj oče Alojz Samsa

    Všeč mi je

  2. Arne Kozina's avatar
    Arne Kozina permalink
    17. 01. 2025 11:59

    Še en zabaven zapis poln duhovitih vložkov. Najbolj všeč mi je tisti, da je: “denar smet, ki fura svet“. Pa še drži! Kot dobro pribito!

    Liked by 2 people

Dodajte komentar