1969 Lož – Nekaj o strahovih

Ko sem bil mulc sem vsak večer hodil na drugi konec vasi k Mhlančovim po mleko. Najlepše je bilo v zimskem času, ko je bila res že tema in na vasi le nekaj skromnih luči. Vedno sem malo postal sredi vasi in poslušali, če se bodo v Križnem, ali Tolstem vrhu oglasili volkovi.

Bilo jih je res lepo slišati, ko so si nekaj sporočali s hriba na hrib. Ni me bilo strah, saj nas z volkovi ni nihče strašil. Iz pravljice pa sem vedel, da je menda en volk požrl babico od Rdeče kapice, ampak to ni nikoli pisalo v časopisu, pa tudi pri poročilih tega niso nikoli povedali. Običajno je prav takrat iz Pekove gase prišel Pikcov Maks, ki je šel k Mlakarčku na dva deci in me vprašal, če se ne bojim, da pride Krvavo stegno. Ja Krvavega stegna smo se mulci zelo bali, ampak ne dolgo, saj so nam rekli, da pride le če mulc ne uboga in takrat smo vsi ubogali. No včasih tudi ne.

Drugi tak večji strah je bil, da nas bodo vzeli cigani in iz nas skuhali žajfo. Zato sem vsakič, ko sem prijel žajfo pomislil, če je mogoče v njej skuhan kakšen mulc, a hitro sklenil, da ni, ker je bila žajfa iz trgovine in ne od ciganov. Je pa tista žajfa na kateri je pisalo ALBUS vseeno naredila slab vtis.

Danes, ko volkovi več ne tulijo okrog vasi in krvavega stegna tudi ni več, pa Albus žajfe prav tako ne, pa v vseh mogočih medijih poročajo o volkovih in ciganih, ki so enkrat z zakonom postali Romi, pa se tega ne boji mularija, ampak njihovi starši.

Mularija se danes boji le tega, da bi jim tastari vzeli telefon. Pa tudi po mleko h kmetu ne hodijo več s kanglico.

Slovarček:

• žajfa: milo

Viri:

• Jenc

Prispevek je napisal: Franc Zabukovec – Bunkar.

Kraj: Lož
Datum: 1969
Avtor: Alojz Tomec
Zbirka: Anda Tomec
Skenirano: 24. 7. 2018
Oblika: fotografija