1945 Murska Sobota – Hrovat Bogdan – Puklasti Miha

Bogdan Hrovat – Miha (Puklasti Miha) se je rodil 2. maja 1923 v Planini pri Rakeku, umrl 29. februarja 1948 v Ljubljani. Oče je kmalu umrl. Osnovno šolo je obiskoval na Rakeku in spoznal Mitjo Ribičiča. Kasneje se je družina preselila v Maribor. Tam je dokončal osnovno šolo, nižjo gimnazijo in tri razrede gimnazije. Bil je član Sokola. Zaradi telesne hibe je imel občutek manjvrednosti.

Junija 1941 so nemške okupacijske oblasti družino izgnale v Balugo pri Čačku. Od tam je odšel v Ljubljano, kjer je ostal do odhoda v partizane. Z bratom sta bila povezana v mladinsko OF. Bil je član SKOJ-a in njegov sekretar za Vič. V KPS so ga sprejeli avgusta 1943. V tem letu je bil inštruktor oblastnega komiteja SKOJ-a in sekretar SKOJ-a v Šlandrovi brigadi. Konec leta 1943 in 1944 je bil šef protiobveščevalne službe v Pohorskem odredu in Zidanškovi brigadi. Zaradi njegove telesne hibe so ga na Štajerskem klicali Puklasti Miha. Globoko je bil vpleten v pohorsko afero. Sodeloval je pri zaslišanjih in likvidacijah domnevnih plavogardistov. Zaslišanja so bila grozovita in so negativno vplivala na partizansko gibanje na Štajerskem. Sredi leta 1944 so ga poslali v partijsko šolo v Kočevskem rogu. Od tam je odšel na Dolenjsko. V OZNO so ga vključili, ko se je zanj zavzel Ivan Maček – Matija. Član je ostal do svoje smrti. Aprila 1945 so ga poslali v Pomurje s seznamom predvojnih komunistov, ki so prišli navzkriž s partijsko linijo. Nihče s seznama ni preživel. Odgovoren je za večje število sadistično umorjenih oseb v tej pokrajini v obdobju 1943 – 1945. Po osvoboditvi je bil referent OZNE v Mariboru. Sodeloval je pri izvensodnih likvidacijah in se sadistično izživljal nad taboriščniki v Šterntalu. Nato je bil obveščevalec I. odseka OZNE in referent II. odseka UDBE v Ljubljani do premestitve v IV. odsek. Tu je 29. februarja na delovnem mestu naredil samomor z ustrelitvijo, saj so ga klicali na odgovornost zaradi obnašanja na Štajerskem med vojno. Zapustil je izjavo o pohorski aferi.

Pohorska afera

Na Pohorju so partizani 30. septembra 1943 ustrelili prve tri novince, ki so jih imeli za sumljive. To je bil začetek pohorske afere. Usmerjena je bila proti plavogardistom – pripadnikom kraljeve jugoslovanske vojske v pohorskih partizanskih enotah. Zaradi sumničenj in neupravičenih usmrtitev je prišlo do pobegov iz partizanskih enot. Nekaj izmed pobeglih je nato sodelovalo z gestapom, ki je aretiral številne sodelavce osvobodilnega gibanja.  Če koga bolj natančno zanima, lahko prebere v knjigi Jurija Štesla: Pohorska afera.

Slovarček:

• OF: Osvobodilna fronta
• KPS: Komunistična partija Slovenije
• SKOJ: Savez komunističke omladine Jugoslavije – Zveza komunistične mladine Jugoslavije
• OZNA: Oddelek za zaščito naroda; ustanovljena je bila 13. maja 1944. Leta 1946 so jo razdelili na civilno (UDBA) in vojaško (KOS) protiobveščevalno službo.
• UDBA: Uprava za državno varnost
• KOS: Uprava za državno varnost
• Šterntal: ali Strnišče je bilo v bližini današnjega Kidričevega. Tam je bilo med drugo svetovno vojno delovno taborišče za izgradnjo tovarne aluminija. Po vojni je bilo tam osrednje zbirno taborišče za štajerske Nemce, Kočevarje, slovenske politične nasprotnike in vojne ujetnike.

Viri:

• Branko Žunec: Discipliniran, Vestnik Murska Sobota, 28. 2. 1991, stran 15
• Wikipedia
• Vestnik (1991), letnik 43, številka 8. URN:NBN:SI:DOC-0MEWFT2C from http://www.dlib.si

Kraj: Murska Sobota (slika)
Datum: 1945; dogajanje med in po 2. svetovni vojni
Avtor: Jože Kološa
Zbirka: dLib.si
Skenirano: —
Oblika: datoteka