1970 Postojna – Gradbena dela na postaji

Vsaka železniška postaja ima praviloma dve strani, ki se ju označuje z velikima črkama A in B. Stran A je bližje začetku proge, stran B pa koncu proge. V Postojni je stran A bližje Ljubljani, stran B pa Sežani, ki je zadnja postaja tik pred državno mejo z Italijo. Dvotirna proga, ki poteka skozi Notranjsko ima uradno naziv Ljubljana-Sežana-državna meja. Fotografija prikazuje B stran na postaji Postojna nekaj mesecev po tem, ko so se že začela gradbena dela na trasi avtoceste Vrhnika-Postojna.

Na B strani Postojne je bila Južna državna železnica leta 1856 speljana skozi globok usek, ki pa ga danes ob vožnji z vlakom ne vidimo več, ker je bil odstranjen zaradi avtoceste. Načrtovalci prve jugoslovanske avtoceste pri izbiri trase v okolici Postojne zaradi geografskih omejitev niso imeli veliko možnosti. Dejansko je obstajala le ena, ki poteka vzporedno z železniško progo. Ravbarkomanda prestavlja naravni prehod med celinsko in primorsko Slovenijo, ki ga je začrtala že Južna državna železnica. Projektanti avtoceste so po več kot 100 letih ponovno potrdili pravilno odločitev železniške trase preko Ravbarkomande.

B stran postaje Postojna, ki se je z gradnjo avtoceste najbolj spremenila, a se po tej fotografiji sodeč gradbena dela še niso začela. Postajo so elektrificirali že Italijani leta 1936. Na fotografiji so vidne stavbe, ki so bile porušene leta 1971. Na postaji sta dve električni lokomotivi, obe izdelani v Italiji. V ospredju je lokomotiva JŽ 362 z vzdevkom ‘meh‘, v ozadju pa JŽ 361 ‘Breda‘. ‘Mehi’ so prišli po letu 1960 in fotografija je nastala v obdobju 1960-1970.

Postojna je od nekdaj imela strateško lego, zato je bilo na tem območju skoncentriranega veliko vojaštva, predvsem od Italije naprej, ker je v bližini potekala meja s Kraljevino Jugoslavijo. Italijani so zgradili veliko nastanitvenih objektov in vojaških skladišč v okolici, ki jih je po koncu 2. svetovne vojne prevzela JNA. Vojaški objekti so bili v Postojni, Kazarjah, Velikem Otoku, Mačkovcu, na Ravbarkomandi in verjetno še kje. Pa še Počka, osrednjega vadbišča Slovenske vojske tudi ne smemo pozabiti, pa čeprav bi vsi daleč naokoli najraje videli, da ga sploh nikoli ne bi bilo. Vojaštva v okolici Postojne je bilo v preteklosti verjetno več kot pa lokalnega prebivalstva. Ljudje niso zaman govorili “100 Posto JNA“.

Da z vojsko ne zaidem preveč z bistva teme, za konec sledita še dve novejši fotografiji postaje Postojna, ki sta bili narejeni nekega turobnega dne meseca oktobra 2006.

Pogled na postajo v smeri Ljubljane. Potniški vlak z garnituro serije SŽ 312 Desiro, ki vozi iz Ljubljane proti Sežani, je pravkar odložil potnike.

Pa še pogled na postajo Postojna v smeri Kopra. Potniški vagonski vlak z lokomotivo serije SŽ 342, ki je dobila vzdevek moped, pelje proti Ljubljani. Kateri vlak bi to lahko bil? Mogoče vlak št. 482 na relaciji Reka-Ljubljana, lahko pa da je tudi kakšen drugi iz Kopra ali Sežane.

Slovarček

• meh: vzdevek lokomotive, ki ga je dobila po mehu na sredini, ki spaja dva dela
• Breda: vzdevek lokomotive, ki ga je dobila po italijanski tovarni “Ernesto Breda”, kjer so jih izdelovali
• moped: vzdevek lokomotive serije SŽ 342
• JNA: Jugoslovenska narodna armija, po slovensko JLA – Jugoslovanska ljudska armada
• 100 Posto JNA: 100 Odstotno JNA

Kraj: Postojna
Datum: 1970, oktober 2006
Avtor: Radivoj Pleterski, neznan
Zbirka: Karel Rustja
Skenirano: 6. 7. 2025, 18. 7. 2025
Oblika: 4 fotografije