1944/45 Bela krajina – Partizanski fotograf Jože Bitenc

Jože Bitenc je bil med starejšimi partizanskimi fotografi, veliko je fotografiral na steklene plošče, ki so se večinoma žal porazgubile. Že od malega je bil zaljubljen v fotografijo. Med prvo in drugo svetovno vojno je veliko fotografiral, toda ohranile so se le posamezne fotografije.

Rodil se je 5. avgusta 1893 v Zgornjih Pirničah pri Medvodah. Oče je bil strojevodja v papirnici, kjer se je pozneje zaposlil tudi Jože. Fotografiranje ga je zanimalo že v otroštvu: pločevinasto škatlo je pritrdil na kol in fotografiral vaške otroke. Prvi fotoaparat si je kupil, ko je bil star petnajst let, z denarjem, prisluženim v papirnici. Takrat je bila fotografija zanj zanimivo in še neraziskano področje. Ker ni dobil primerne strokovne literature v slovenskem jeziku, se je fotografiranja ter postopkov razvijanja in kopiranja posnetkov učil iz nemškega priročnika. Leta 1915 je bil kot avstrijski vojak ujet na ruski fronti. Iz tistega časa je ohranjenih nekaj njegovih fotografij iz ujetništva, bojišče in bolnišnice, večina njegovega tedanjega opusa, ki je obsegal več tisoč steklenih plošč, pa je bila uničena. Nekatere izmed ohranjenih fotografij so objavljene v knjigi Ivana Matičiča Na krvavih poljanah (1922).

Ob okupaciji leta 1941 je bil zaposlen na jeseniški železniški postaji, vendar se je zelo kmalu pridružil Kranjski četi, ki je takrat štela enajst borcev. Nastale so prve Bitenčeve partizanske fotografije, med katerimi je bilo največ sabotažnih akcij: žaganje nemških telefonskih drogov, porušitev mostu, izpraznitev trgovine v Poljanah in podobno. Zaradi bolezni se je za krajši čas zaposlil pri fotografu Kotniku v Ljubljani, dan po nemški okupaciji mesta leta 1943 pa je pristopil k novoustanovljeni Ljubljanski brigadi na Golem. Plošče iz tistega časa, ki jih je posnel pod Mokrcem in jih po partizanskem kurirju poslal v Ribnico, so se izgubile, prav tako tudi fotografije.

Člani Fotosekcije SNOS v Črnomlju, marec 1945. prvi z leve je  Jože Bitenc, naprej pa sledijo: Vinko Bavec, Daro Kopinič, France Brenk, Edi Šelhaus, Rozalija Gorše, Alfred Kos, Franjo Veselko, Maksimilijan Zupančič in Ivan Pirnat. Foto: Edi Šelhaus

Leta 1944 se je na povabilo Franceta Brenka priključil Fotosekciji SNOS v Črnomlju. Dela v fotosekciji je bilo veliko. Tovariši Zupančič, Bavec, Kopinič, Rozalika Zalar, Kos, Pirnat, Šelhaus in Veselko niso nikoli počivali. Eni so povečevali, drugi kopirali, tretji pa hodili po partizanskih enotah.

»Da bi nekoliko razbremenili prostor, kjer smo sicer delali, sva imela s Šelhausom dalj časa svoj delovni kotiček kar v sobici, kjer sem stanoval. Na teren nisem hodil. Fotografiral sem po Črnomlju partizane in partizanke, pa vrsto gledaliških iger, ki sem jih z velikim veseljem obiskoval. Fotografiral sem ranjence na vozovih. Takrat, ko so jih pripeljali v Črnomelj po hudi bitki na Kordunu.«

Konec aprila 1945 je večina članov fotosekcije iz Bele krajine odšla proti Trstu, Bitenc pa kot starejši partizan proti Kočevju in nato peš prek Ljubljane v Stažišče pri Kranju, domov.

Bil je kvaliteten fotograf. Na to kaže odmevna razstava izbranih partizanskih fotografij, ki je bila v hotelu Lackner v Črnomlju med 25. in 31. decembrom 1944. Na njej je sodelovalo trideset brigadnih, okrajnih in področnih fotoreporterjev iz vse Slovenije s 167 fotografijami. Osem tisoč obiskovalcev je za najboljšo fotografijo izbralo posnetek z naslovom Na straži fotografa Jožeta Bitenca.

Na straži, Kočevski Rog, 13. december 1944.

Viri:

• Povzeto po Silvo Teršek, Jože Bitenc: Že kot otrok sem najraje fotografiral …, TV-15, 15. 4. 1971, str. 14
• Dejan Vončina, Franc Fabec: Slovenska odporniška fotografija 1941 – 1945, Založba Modrijan, 2005.
• Fototeka Muzeja novejše in sodobne zgodovine Slovenije

Kraj: Bela krajina
Datum: marec 1945, 13. december 1944
Avtor: Edi Šelhaus, Jože Bitenc
Zbirka: Muzej novejše in sodobne zgodovine Slovenije, Dejan Vončina
Skenirano: neznano
Oblika: 2 datoteki