1984 Sarajevo – XIV. zimske olimpijske igre

Lani je minilo 40 let od olimpijade, ki jo je organizirala takratna SFRJ, katere del je bila tudi naša Slovenija. Ker so bile to zimske igre, je bil delež slovenskih športnikov v jugoslovanski ekipi prevladujoč, pa tudi med organizatorji so imeli Slovenci zelo pomembno vlogo. Rezultatsko se je največ pričakovalo od skakalcev in alpskih smučarjev, posebej od takrat v mednarodni konkurenci že dobro uveljavljenega Bojana Križaja. Presenetljivo pa je za evforijo poskrbel Jure Franko, ki je v elitni disciplini, veleslalomu, dosegel 2. mesto in srebrno medaljo! Veselje je bilo nepopisno. Prva zimska medalja za Slovenijo in Jugoslavijo in to na domačih igrah! Jure je postal za vse večne čase narodni junak in Sarajevčani so takoj skovali slogan: “Volimo Jureka i više od bureka!”

Naši trgovski potniki v BiH so mi že pred igrami za spomin prinesli enega uradnih plakatov ZOI Sarajevo 84 z narisanim prikazom vseh tekmovališč v Sarajevu in okolici in športnih panog, ki so tvorile tekmovalni del olimpijade. Tekmovanja so se odvijala od 8. februarja do 19. februarja. Kazalo je, da bodo to kar zelene igre, snega in mraza, tako značilnega za srednjo Bosno, ni bilo od nikjer. Potem pa je tik pred začetkom tekmovanj pritisnila zima. Mraz, veter, snega pa toliko, da so organizatorji le s skrajnimi napori pripravljali tekmovališča.

Kot je razbrati iz plakata so se tekmovanja odvijala na naslednjih prizoriščih:

• Planina Bjelašnica: alpsko smučanje moški
• Planina Jahorina: alpsko smučanje ženske
• Planina Igman: biatlon, nordijska kombinacija, smučarski skoki, tek na smučeh
• Planina Trebević: bob, sankanje
• Drsališče Zetra: hitrostno drsanje
• Dvorana Zetra: hokej, umetnostno drsanje, zaključna slovesnost
• Dvorana Skenderija: hokej, umetnostno drsanje
• Stadion Koševo: otvoritvena slovesnost

Vsega skupaj je na igrah sodelovalo 1272 športnic in športnikov iz 49 držav. Nekaterih športnih panog, ki so danes standardne na zimskih igrah, še ni bilo kot n. pr. ženski skoki, deskanje, akrobatsko smučanje, diagonalni smučarski tek, pa še bi jih našli. Tekmovalci so bili nastanjeni v novozgrajenem olimpijskem naselju Dobrinja. Največ dobitnikov medalj sta na teh igrah imeli državi, ki danes ne obstajata več – Vzhodna Nemčija 24 medalj in Sovjetska zveza 25 medalj. Za primerjavo: ZDA 8 (!) medalj. In kot rečeno tudi Jugoslavija in s tem Slovenija eno – zlata vredno Juretovo srebrno medaljo. Dobro je bil uvrščen tudi Boris Strel s 5. mestom v veleslalomu, pa tudi Bojan Križaj s sedmim mestom v slalomu. Bojan je moral na otvoritveni slovesnosti izreči olimpijsko prisego. Na pamet ni šlo gladko, a nabit stadion Koševo ga je z gromkim aplavzom rešil, da je nalogo po kratkem premoru dobro opravil.

Samo osem let po olimpijadi so bile velike besede o povezanosti in prijateljstvu iz olimpijske prisege pozabljene. Med vojno v BiH se je mesto znašlo v peklenskem obroču srbskih sil in tako je trpelo štiri leta. Več kot 12 000 prebivalcev je bilo v tem času ubitih, več kot 50 000 ranjenih. Zaslepljenosti politikov, norosti in hudobiji ni nikoli konca.

Čudoviti olimpijski objekti v mestu in okolici so bili v veliki meri uničeni. Sam sem obiskal Sarajevo leto dni po koncu vojne in na lastne oči videl strašne posledice štiriletnega obleganja, tudi porušeno predstavništvo naše Kovinoplastike Lož v neposredni bližini stadiona Grbavica, pa tudi jekleno voljo prebivalcev za preživetje in obnovo mesta. Pa pustimo ta temni del zgodbe.

Po koncu olimpijade so nekaj dobile tudi Bloke. Na smučiščih okoli Sarajeva je po igrah brez dela ostalo veliko opreme. Po ne vem kakšnem medrepubliškem in nato republiškem ključu so bile Smučarskemu klubu Bloke dodeljene tovorne motorne sani. Iznajdljivi Bločani so jih preuredili za pripravo tekaških prog. Žal je morala nabava pravega teptalca za sneg, ki smo si ga najbolj želeli, še malo počakati, dokler niso čez nekaj let gospodarske organizacije iz takratne občine Cerknica združile sredstva in uvozne pravice in na jugu Nemčije je bil za Bloke kupljen velik rablje “ratrak” znamke Bombardier.

Pa še nekaj o obiskovalcih sarajevske olimpijade z Blok. Kot rečeno je olimpijada trajala 11 dni. Tekmovalni dnevi so hitro tekli in smučarski zanesenjaki na Novolitu v Novi vasi so si bili hitro edini, da je treba to vendar videti v živo. Direktor Franci Strle je odobril uporabo tovarniškega kombija – kača so ga imenovali – in poklicali so poslovne partnerje v Sarajevo naj, kakor vejo in znajo ob zasedenih prenočitvenih kapacitetah, izvrtajo proste postelje za Bločane. Hitro so se organizirali, iz vodstva sta se pridružila Strle in Korenjak, poskrbeli so, da je bila v kombiju spodobna zaloga piva in opolnoči krenili.

O vstopnicah niso razmišljali. Tako so prvi dan pripotovali na Igman na skakalno tekmo. “Kaj, vstopnice rabimo? Pa saj vidite, da smo službeno, vidite kombi in napise na njem, mi smo vendar delovna ekipa!” Redarji so zmajevali z glavami, a kdo bi tvegal, da tekma morda ne bi potekala gladko, če bi delovni Slovenci ostali pred vrati. Rampa se je odprla. Ulaga, Tepeš in ostali naši skakalci sicer niso imeli svojega dne, a kaj bi to, saj je bil naslednji dan na vrsti slalom! Odpravili so se na Bjelašnico. Brez vstopnic seveda. Rampa je bila že precej pred parkirišči in ciljnim prostorom. Redarji so bili neizprosni. Bločani so se spomnili svojih “zaliha” in odprli zadnja vrata kombija. Gajba Uniona reši vsako težavo in tudi na Bjelašnici je bilo tako! Križaj ni bil v najboljši formi, zasedel je sedmo mesto, a končno, kaj bi to. Slovenci smo medaljo, Juretovo srebro, imeli in Novolitarji so se z maskoto Vučkom srečno in polni nepozabnih vtisov vrnili domov. Splačalo se je. Bog ve, če bo še kdaj olimpijada v naši državi?

Bločani so se v Sarajevu spomnili na prijatelja, neutrudnega pripravljalca prog na Bloških tekih Franca Ivančiča – Cvirna s Hudega Vrha. Pisali so mu razglednico z naslovom: Sukanec Franc, Ljuto selo, Bloke. Cvirnov France je razglednico prejel! Pa naj še kdo reče, da Bloke niso znane po svetu!

Za boljši pogled na današnjo sliko si lahko pomagate s povečevalnim steklom. Splača se!

Viri:

• Plakat, panoramska risba prizorišč ZOI Sarajevo 84
• Stane Korenjak, Nova vas
• Wikipedija

Kraj: Sarajevo, BiH, SFRJ
Datum: Februar 1984
Avtor: Heinrich Caesar Berann
Zbirka: Alojz Mazij
Skenirano: 2. 10. 2025
Oblika: plakat