1954 Trst – Jadranski koledar

Jadranski koledar je bil vsakoletni zbornik, ki je izhajal v Trstu od leta 1951 do leta 2011. Bil je nadaljevanje publikacije Koledar osvobodilne fronte za Svobodno tržaško ozemlje.

Jadranski koledar je z dovoljenjem vojaške uprave v Trstu, ki je bil takrat še pod Zavezniško upravo v Svobodnem tržaškem ozemlju, tiskala tiskarna Založništva tržaškega tiska.

Odgovorni urednik prvih letnikov koledarja je bil Drago Pahor, nato so koledar urejali razni uredniki in uredniški odbor. Jadranski koledar je razen koledarskega dela vseboval kazalo po avtorjih ter vsebinsko kazalo, ki je razdeljeno na razne tematske sklope in številne dodatne pododdelke, ki je zanesljiv vodnik po člankih in esejih. Jadranski koledar je bil pomemben zbornik primorskih Slovencev, saj je poročal o dejavnosti Slovencev v Italiji. Koledar je vseboval poleg koledarskega dela tudi pripovedne in poučne spise, literaturo (črtice in pesmi), življenjepise raznih oseb, zgodovinske, zemljepisne, gospodarske, zdravstvene, poljudnoznanstvene in politične članke.

Jadranski koledar je neprenehoma izhajal do leta 2011, ko so izdali še zbornik z letnico 2012, nato pa ga Založništvo tržaškega tiska ni več izdajalo.

Poudarek v Jadranskem koledarju za leto 1954 so bili članki, ki so sovpadali s pričakovanji o odločitvi usode »STO«, ki so vsi po vrsti poudarjali željo prebivalcev vasi v tem območju, da se priključijo Jugoslaviji.

V uvodu so razni podatki o letu, ki prihaja. Nekaj zanimivih področij.

BODI SAM SVOJ KOLEDARNIK

Če veš, na kateri dan pade velika noč, si lahko sam izračunaš datum vseh drugih premičnih praznikov.

Odštej od velike noči :

• 64 dni, da dobiš tretjo predpustno nedeljo,
• 46 dni, da dobiš pepelnično sredo,
• 42 dni, da dobiš začetek štirideset danskega posta (nedelja);

Dodaj k datumu velike noči:

• 39 dni, da dobiš dan vnebohoda (četrtek)
• 49 dni, da dobiš binkošti (nedelja)
• 56 dni, da dobiš sv. Trojico (nedelja)
• 60 dni, da dobiš sv. Rešnje telo (četrtek).

 
SVETLOBNO LETO

Ob besedi leto si vedno predstavljamo neko razdobje; torej je leto časovna mera. Poleg raznih koledarskih let (sončno, gregorijansko, julijansko, pravoslavno, židovsko leto itd.) imamo še šolska, sodna, poslovna, proračunska ali finančna, gospodarska leta itd. Svetlobno leto pa ni časovna, temveč dolgostna mera. To mero uporabljamo v astronomiji, da označimo z njo razdalje med raznimi nebesnimi telesi v vsemirju. Svetlobno leto je razdalja, ki jo napravi svetloba v enem letu. Da ni to prav malo, bomo uvideli, ko ugotovimo, da ima svetloba hitrost 300.000 km na sekundo. Sončni sistem, h kateremu spada tudi naša Zemlja, je le majhen, zelo majhen delček vsemirja. Soncu najbližji planet je oddaljen od njega »komaj« 58 milijonov kilometrov, Venera (Večernica) 108 milijonov km; naša Zemlja je oddaljena od Sonca 150 milijonov km. Od Sonca do Plutona, ki je najbolj oddaljen planet sončnega sistema, je »samo« 6 milijard km daleč. V resnici so za pojme astronoma to zelo majhne razdalje.

Sledijo mesečni koledarji s cerkvenimi in slovanskimi imeni, Ob robu pa pregled nekdanjih dogodkov za posamezen mesec. Sledi še vrsto nasvetov in pomembnih podatkov. Jadranski koledar je izredno raznovrsten in zato zanimivo branje o takratnih dogodkih tako političnih, gospodarskih kot kulturnih.

Poglobljen članek je izšel ob 50. obletnici rojstva pesnika. V nadaljevanju pa je opisan tudi slovenski pisatelj Ivan Pregelj, takrat sedemdesetletnik, in Ciril Drekonja zaveden Primorec, učitelj, ki je bil kot talec ubit leta 1944 pri Šentvidu pri Ljubljani.

Ob 100-letnici smrti pesnika Srečka Kosovela (1904–1926) je Vlada Republike Slovenije razglasila leto 2026 za Kosovelovo leto. Razglasitev pomeni veliko podporo pri krepitvi prepoznavnosti pesnika Krasa, pa tudi poklon izjemnemu slovenskemu pesniku, ki je pomembno zaznamoval slovensko literarno obdobje 20. stoletja, nadvse aktualen pa ostaja še danes.

Ob desetletnici smrti partizanskega pesnika Karla Destovnika Kajuha so se ga spomnili z zgoraj objavljenim člankom.

Izredno hudomušen pa ja prispevek Otona Zupančiča na temo odnosov z Italijo v takratnem času.

V Jadranskem koledarju za leto 1955 pa je podrobno opisan Londonski sporazum o usodi »STO«.

Dne 5. oktobra 1984 je bil v Londonu podpisan sporazum med Jugoslavijo in Italijo, ki dokončno razdelil »Svobodnega tržaškega ozemlja«. Cona A z izjemo ozkega pasu v Miljskih Hribih, ob bivši demarkacijski meji med conama A in B, ki meri približno 11 kvadratnih kilometrov je pripadlo pod upravo Italije. Cona B, povečana z omenjenim pasom pa pod jugoslovansko upravo. S tem je bila zaključena borba za STO, prebivalstva, ki je v sporazumu predvideni rešitvi tržaškega vprašanja zahteva od tržaških Slovencev mnoge žrtve.

Sporazum obstaja iz več samostojnih dokumentov, ki se medsebojno spopolnjujejo in tvorijo celoto. Ti dokumenti so: Spomenica o soglasju, Zemljepisna karta, Poseben statut in 7 pisem.

Spomenica o soglasju vsebuje določbe o raztegnitvi civilne uprave Jugoslavije in Italije na njima pripadajoča področja. Dalje vsebuje določbe o mejnih popravkih v Miljskih hribih, ki so malenkostni po površini, a važni po političnem pomenu.

Določbe Posebnega statuta, ki se po na čelu recipročnosti uporabljajo tako za Slovence, prebivalce tega ozemlja pod italijansko upravo, kakor za Italijane pod jugoslovansko upravo, tvorijo najvažnejši del sporazuma.

Posebni statut se deli po svoji vsebini v tri dele. V prvem delu so določbe o zaščiti oseb in njenih pravic do enakopravnosti na vseh področjih življenja in udejstvovanja. V drugem delu statuta je predvidena prepoved in kazen za podžiganje nacionalne in rasne mržnje. V tretjem delu pa so določbe, ki zadevajo kulturno in gospodarsko življenje Slovencev kot etnične skupine. To so Jezikovne pravice, Šolstvo, Kulturne, prosvetne in druge organizacije, Enakopravnost glede dostopa in položajev v javnih službah, Enakopravnost na gospodarskem področju, Ohranitev etničnega značaja naše zemlje.

K spomenici o soglasju med vladami Italije, ZK, ZDA ih Jugoslavije o Svobodnem tržaškem ozemlju, parafirani v Londonu 5. oktobra 1954, je bil kot prva priloga priložen zemljevid o novi razmejitvi.

SPOMENICA O SOGLASJU med vladami Italije, Združene kraljevine, Združenih držav in Jugoslavije o Svobodnem tržaškem ozemlju so podpisali: Thompson, G. W. Harrison, Manlio Brosio, dr. Vladimir Velebit.

Opisana je tudi obširna Kronologija tržaškega vprašanja – Razvoj diplomatske dejavnosti o italijansko-jugoslovanski meji 1943 – 1954.