1962 Rakek – Ramparji in hlodovina

Rakovški ramparji so ročno naložili vagon obeljenega lesa. Na postaji so vidni stebri električne vozne mreže, ki so bili v celoti postavljeni leta 1956. V ozadju je objekt nekdanje carinarnice s skladiščem. Na mestu skladišča so leta 1965 začeli graditi novo pekarno s skladiščem in pisarnami. Fotografija je torej nastala med letoma 1956 in 1964, verjetno pa okoli leta 1962. Kuliso v ozadju predstavljajo Javorniki, smučišča Kalič pa tedaj še ni bilo. Na vrhu stebra z oprijemali za plezanje so reflektorji, ki so v nočnem času osvetljevali železniško postajo.

Rakovški ramparji po drugi svetovni vojni niso bili zaposleni na železnici, ampak so formalno spadali pod Špedicijo lesne tovarne Brest Cerknica. Svoja delovna mesta so imeli na železniški postaji Rakek. Večinoma so prekladali les kot surovino in lesne izdelke tovarne Brest. Pisarna Špedicije je bila v pritličnem delu postajnega poslopja, ramparji pa so imeli svojo barako nad gasilskim domom.

Obeljena hlodovina, verjetno brusni les iglavcev debeline 10-30 cm, je bila naložena v dvoosni tovorni vagon tipa Es, ki je imel na bočnih straneh po ena sredinska vrata za nakladanje. Volumen takšnega vagona je bil 36 m3 in ramparji so ga naložili do vrha. Vagon se je na končni postaji lahko razložil z napravo za kipanje vagonov, ker ima čelna vrata prirejena za kipanje, kot tovornjak kesonar. Pokončni les ob stranicah na obeh straneh vrat so ramparji postavili zato, da so vrata lahko zaprli, ko je bil vagon naložen.

Na vagonu je Stane Bambič, ki v rokah drži capin. Pred vrati vagona stoji Viktor Opeka, ostali ramparji niso znani. Po oblekah sodeč je vagon naložilo 6 ramparjev. Mož v spodnjem desnem kotu je verjetno njihov nadzornik. Na fotografiji pogrešam svojega deda, ki je bil tedaj verjetno na delovnem dopustu, saj je bilo poletje in na kmetiji je bilo treba vse travnike pokositi ročno. Traktor je na kmetijo prišel šele 10 let kasneje.

Zanimiv je pogled na dva tira in položene železniške švelerje ter razmike med njimi. Položeni so prosto po Prešernu. A ravno ti razmiki med švelerji določajo osno obremenitev proge, ki je bila, po sliki sodeč, največ 20 ton/os. Največja obremenitev v Sloveniji je dandanes 22,5 tone/os, kar pomeni, da posamezna os vagona ali lokomotive lahko pritiska na tir z največ 22,5 tonami. Na eno kolo potem odpade polovica oz. dobrih 11 ton pritiska v točki, kjer se stikata železniško kolo in glava tirnice. Kovanec se ob takšni sili splošči do neprepoznavnosti, kar smo mulci seveda morali nekoč tudi sprobati.

Slovarček:

• capin: krampu podobno orodje za spravilo lesa, pravilno slovnično cepin
• šveler: podolgovat nosilni element iz betona, lesa ali železa za pritrjevanje tirnic, tudi železniški prag
• prosto po Prešernu: poljubno, brez načrta, prepuščajoč se trenutku

Kraj: Rakek
Datum: poletje 1962 (ocena)
Avtor: neznan
Zbirka: Slavko Samsa
Skenirano: 9. 1. 2024
Oblika: fotografija