1934 Rakek – Hedvika Urbar

Na vrtu za hišo, kjer so stanovali (današnja Postojnska cesta 8) in imeli pekarno so Hedvika Urbar in hčeri Silva na levi in Vika na desni. Fantička v ozadju nismo prepoznali. Pujs je lep in čist. Glede na to, da se pase in ni zaprt v svinjaku, se tudi lepo redi. Pomlad je ali jesen, listja ni. V zgornjem desnem kotu je videti del hiše, v kateri je bila nekdaj Ljubljanska banka. (Vir: Anton Arko)

Ko smo mi še imeli prašiče, smo imeli tudi marsikatero zgodbo. Nekega večera, bila je že tema, sem šla zaklenit vrata v kurilnico, v katero se je šlo od zunaj. Pa ni bila le kurilnica. V tistem prostoru je bilo marsikaj, rekli smo kurilnica. Torej šla sem jo zaklenit in bila je tema. Po dvorišču je bil pesek, še ni bilo asfaltirano. Prižgala sem si luč, da ne bi padla po stopnicah. Ata jo je seveda ugasnil takoj, ko sem zaprla vrata za seboj. Vedno je to delal in dejal, da moram znat iti že na pamet. Ko sem kurilnico zaklenila in se obrnila, da bom šla po stopnicah v hišo, sem zaslišala, da nekdo ali nekaj hodi po dvorišču. Tigr! To je bila moja prva misel. Preveč televizijo gledat ni dobro, ne za oči in ne za možgane, ti razburka domišljijo. Velika verjetnost obstaja, da se bo na Rakeku pojavil tiger. Večja, kot da bi srečal medveda, volka ali srno. Sem se kar precej ustrašila. Če te je strah, se ponavadi zgodi ena od dveh stvari: ali zmrzneš ali pa dobiš moč in pogum. No, jaz sem zmrznila. Če bi po domače rekla, bi dejala, da sem se u***la. Kaj mi je za storiti? Potem je ta »tiger« zarenkal in odleglo mi je za ne povedat. Stekla sem v hišo:

– Prasc je ušel.
– Kako, je rekla mama.
– Ne vem kako, je pa zunaj.

Potem smo vsi trije lovili tistega pujsa, ki se mu nikakor ni šlo nazaj v ječo. Končno nam je uspelo. Mama mu je vrgla nekaj za jest, da je lažje prestal izgubo svobode. Če povem v grdi slovenščini – kasneje je bil opazovan. In ata je videl, kako mu je uspelo utreti si pot na svobodo. Ker ga je opazoval skozi okno, pujs ata ni videl in se je lotil dela. Toliko časa je z rilcem drezal v rigl na svinjaku, da ga je izpulil in so se vrata odprla. Vrata v štalo so bila pa itak odprta zaradi zračenja in pujs se je opravil na izlet. Ta ni bil dolg, saj ga je na drugi strani hlevskih vrat čakal ata in obrnil nazaj v svinjak. Rigl je pritrdil s ključavnico. No, sem si rekla, če boš pa zdaj odriglal svinjak, si pa pravi Houdini.

Zadaj je številka slike, s katero si ni moč pomagati.

Kraj: Rakek
Datum: 1934
Avtor: neznan
Zbirka: Tone Arko
Skenirano: 30. 3. 2019
Oblika: fotografija