1956 Kal – Delo s konji
Na sliki so trije Dolenjci, ki so spravljali les iz gozda. Na skrajni desni je moj stric Tone Hribar. Videti je malo prilit, ker najbrž tudi je.
Pri naših dol, kot že ime pove – na Dolenjskem, so večino dela še dolgo let po vojni opravili s konji. Tako so spravljali tudi les. Imeli so težke, delovne konje, ki so jim rekli hladnokrvni konji. To ime so dobili šele leta 1964. Do tedaj in pri naših dol pa je bil to še vedno konj oziroma po domače fuks. Čeprav je fuks sinonim za lenega konja.
Kot sem že povedala, je imela mama še trinajst sorojencev. Trije so bili fantje. Prvemu je bila namenjena kmetija pa iz tega ni bilo nič, ker je imel druge plane in drugačne interese. Bratje so bili kot iz pesmice Zlata pi ptička, ki ni narodna, temveč jo je napisal Oton Župančič.
po jarkeh polegal,
drugi fant je kvartopiril,
se s sleparji kregal.
Tretji fant ob zori vstajal,
hodil je na delo,
v mraku se domov je vračal
pa zapel veselo.«
Da ne bom komu delala krivce – kvartopiril res ni nihče izmed njih. Ni imel s čim. Mama je večkrat povedala, da so šle na Dolenjskem pri kartah cele kmetije. So šle pomeni, da so šle v druge roke. Družina je tudi šla, če je imela kam. Prva dva brata sta rada pila. Stric Tone je kljub temu lepo skrbel za konja. Na sliki se vidi, da mu nič ne manjka. Najprej je pil sam. Po poroki, ko otrok kar ni hotelo biti, je čez čas začela še žena. Se vsaj kregala nista. Skupaj sta hodila po gostilnah, konj ju je pa vedno varno pripeljal domov. Tretji, najmlajši stric je bil pa priden. Vse je znal, vsega se je lotil in mu je uspelo. Le kuhal ni nikoli.
Priženjeni stric je tudi vedno imel konje. Praviloma dva. Nekoč je imel prama in šimeljna. Slednjemu je bilo ime Cveto, pramu pa Pram. Nekoč sem šla na počitnice k sestričnama v Kočevje. Starejša je že imela fanta. Zvečer je prišel k njim domov in se mi predstavil: »Cveto.« Jaz pa v smeh, ker sem najprej pomislila na stričevega konja. Težko so me prepričali, da sem povedala, zakaj se smejem. Bala sem se, da bo užaljen. Pa ni bil.
Kraj: Kal pri Ambrusu
Datum: 1956
Avtor: neznan
Zbirka: Ivanka Gantar
Skenirano: 6. 11. 2024
Oblika: fotografija
Stare slike 
Kako se žalostne zgodbe popivanja da povedati tudi na humoren način! Tudi ko sem sam začenjal v gozdarstvu, sem slišal nešteto nasvetov, zakaj vse je dobro, da se pred odhodom v gozd “podpreš” s kakšnim “ta kratkim“. Prav za vse so bili dobri! Danes vem, da popivanju vedno botruje le eno – izgovor na “kulturo pitja“. Zakaj bi bila to kultura, pa prepuščam bolj presvetljenim!
Všeč mi jeLiked by 1 person
V zvezi z konji je tukaj precej napačnih tolmačenj.Fuks ni len konj, ampak je to barva konja oz. dlake.Fox(lisica) oz. svetla oranžno rjava barva.
Všeč mi jeVšeč mi je
V prispevku ni napačnih tolmačenj. Beseda fuks je sinonim za lenega konja in tudi za lenega človeka – len k fuks. Trditve lahko preverite v spletnem slovarju Fran. Fuks je konj rjavkasto ali rumenkasto rdeče barve (tudi Fran). Etimološki slovar pravi: “Prevzeto iz nemščine Fuchs v enakem pomenu, kar je prvotno metaforično uporabljeno nemško Fuchs ‛lisica’. Metafora sloni na lisičji barvi konja. Pogovorno slovensko len kot fuks temelji na drugi metaforični rabi nemške besede Fuchs, verjetno na pogovornem nemškem potrjenem pomenu ‛star, izkušen vojak’ (navaja Kü, 259). Stari vojaki so namreč zviti (kot lisice) in poleg tega slovijo po lenobi. Druga možnost je domneva, da len kot fuks temelji na lat. fūcus ‛trot’, vendar v tem primeru vmesni členi pri izposoji niso znani.” Z angleškim izrazom za lisico ni povezave.
Všeč mi jeVšeč mi je
Biti len je zanimiva oznaka za človeka (tudi konja), ki se uporablja predvsem za oznako nezaželenega družbenega ravnanja. V Cerkvi lenoba menda velja celo za glavni greh. Pa še veliko drugih razlag za izraz se najde. Meni se zdi še najbolj logična razlaga, da gre za stanje, za katero je značilna velika želja vztrajati v mirovanju, nedejavnosti. To pa je zelo racionalno naravno stanje (normalno) ! K njemu so nagnjena vsa bitja, ko se nahranijo ali fizično utrudijo. Primernejši izraz je torej mirovanje, počitek! Še posebej to velja za gozdarske vlečne konje, ki so jih njihovi vodiči gnali od jutra do mraka! Pa niso bili leni – le počitka potrebni! Ne glede na njihovo barvo!
Všeč mi jeLiked by 1 person
Biti len je zanimiva oznaka za človeka (tudi konja), ki se uporablja predvsem za oznako nezaželenega družbenega ravnanja. V Cerkvi lenoba menda velja celo za glavni greh. Pa še veliko drugih razlag za izraz se najde. Meni se zdi še najbolj logična razlaga, da gre za stanje, za katero je značilna velika želja vztrajati v mirovanju, nedejavnosti. To pa je zelo racionalno naravno stanje (normalno) ! K njemu so nagnjena vsa bitja, ko se nahranijo ali fizično utrudijo. Primernejši izraz je torej mirovanje, počitek! Še posebej to velja za gozdarske vlečne konje, ki so jih njihovi vodiči gnali od jutra do mraka! Pa niso bili leni – le počitka potrebni! Ne glede na njihovo barvo!
Všeč mi jeVšeč mi je