1918 Na položaju v I. sv. vojni, drugič – Pogled skozi kanonsko cev

Fotografija izhaja iz dediščine Alojza Tomca in je srhljiva umetnina, ki nosi letnico 1918, zadnje leto prve svetovne vojne. Krogla za ta top je bila debelejša od človeške glave. Je to ena od fotografij, ki naj bi dvigovale moralo in spodbujale korajžo razpadajoče vojske?

…Ana Fierling, imenovana Mati Korajža, vojaška marketenderica  iz tridesetletne vojne  v Brechtovi komediji Mati Korajža in njeni otroci, ki se začne leta 1624 v Dalarnu med novačenjem čet za pohod na Poljsko, pravi:

Revnim ljudem je korajža potrebna. Brez nje so zgubljeni. Že da vstanejo navsezgodaj, že za to jo je treba kaj. Ali da preorjejo njivo, pa  v vojski! Že da rode otroke, kaže, da imajo korajžo, saj nimajo kaj pričakovati. Drug drugemu morajo biti za rablja in se medsebojno pobijati, in če si hočejo pogledati v obraz, morajo imeti pač korajžo. Da trpijo cesarja in papeža, to dokazuje neverjetno korajžo, ker jih staneta življenje …” 

Brecht je Mater Korajžo napisal že ob začetku druge svetovne vojne, leta 1939, prvič pa je bila uprizorjena leta 1941 v Zürichu.  Lohnetov oče, Matevž Mlakar, pa so se že po obeh svetovnih morijah še vsak dan spominjali prve:

“Kaj bom o ranjencih pripovedoval, ko sem razne sorte videl …! Tako je bilo naše življenje … In tako smo bili potem spet v rezervi … v rezervi in kakih osem kilometrov od Piave.  Moram še to pripomniti – kaj sem jaz takrat videl na lastne oči! Se je vzdignil iz koruze na našem zasedenem ozemlju amerikanski avion!!”

V zaledju fronte pa so takrat vsi, tudi otroci pomagali pri preskrbi vojske, kajti prazen želodec je puntar in slab patriot… Ravšljeva mama, Olga Ravšelj iz Viševka, rojena leta 1907, je  leta 2003 pripovedovala:

“Smo šli robido za vojaščino nabirat, pa je spotoma učitelj  kazal, kako so Turki razkopali na Loškem gradu. Smo robido, listje, nabirali šolarji, da so za vojaščino pošiljali, za čaje. In tam gor na Gradu je bilo polno tiste robide. Šolarji, učitelji – vsi smo basali v žaklje. Morali smo. Je šlo vse, vse, vse gor na Loški grad … To je bilo tako lušno, da je groza …”  

Obraz čednega mladeniča z zvezdicama na ovratniku se smehlja na koncu risane topovske cevi … Je dočakal konec vojne? In kako je končal top?

V zadnjem prizoru omenjenega Bechtovega dela Mater Korajžo, ki ji je od vseh in vsega na svetu ostal le njen branjevski voz, ki ga zdaj sama vleče, iz ozadja pospremi pesem:

Slovarček:

• marketenderica: vojaška branjevka

Viri:

• M. Ožbolt: Andrejeva stopinja, Kmečki glas, Ljubljana, 2004, Zbirka Glasovi
• Bertold Brecht: Bobni v noči, Mati Korajža in njeni otroci, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1979
• Joža Bertoncelj: Kroparske zgodbe, Tomco, Kropa, 2001,

Kraj: ni znan
Datum: 1918
Avtor: Alojz Tomec (?)
Zbirka: Anda Tomec
Skenirano: 16. 11. 2019
Oblika: fotografija