1971 Postojna – Gradnja avtoceste

Zaradi vseh težav v prometu na stari cesti med Vrhniko, Logatcem in Postojno je bila konec 1960. let sprejeta odločitev za gradnjo prve prave jugoslovanske avtoceste Vrhnika-Postojna, ki je za vsako smer predvidevala po dva vozna pasova in odstavni pas. Skupaj so predvidevali 6 pasov, po tri v vsako smer vožnje. Gradnja avtoceste je najbolj posegla v železniško postajo Postojna, kjer je bilo treba prilagoditi tire in porušiti nekaj objektov, ki so stali na trasi avtoceste.

Fotografija prikazuje gradnjo avtocestnega podvoza tik ob železniški postaji Postojna. Objekt na fotografiji bi lahko poimenovali tudi drugače, kot železniški nadvoz, ker proga poteka nad avtocesto. Toda glede na dejstvo, da je bila železnica tu zgrajena 116 let pred avtocesto, je pravilno zapisati, da se je gradil avtocestni podvoz. Delavci so že postavili opaž (šolungo) in nanj nameščajo jekleno armaturo. Tik ob gradbišču poteka proga med Postojno in Prestrankom. V preteklosti sta bila objavljena dva prispevka na temo gradnje avtoceste v Postojni in miniranja na trasi avtoceste.

Pogled na železniško postajo Postojna s trase bodoče avtoceste. Tik pod hribom so vidni železniški objekti vključno s kurilnico in okretnico, ki jih je bilo potrebno porušiti. Avtocesta se je zajedla globoko v hrib nad železniško postajo in treba je bilo odstraniti na tisoče kubičnih metrov materiala, ki se je uporabil za avtocestne nasipe. V spodnjem levem kotu fotografije je naprava za vrtanje lukenj v skalo, v katere se vstavi eksploziv, se ga poveže z žico in sproži detonacijo v več vrtinah hkrati.

Otvoritev avtoceste Vrhnika-Postojna proti koncu leta 1972 je bila prvi začetni korak nekonkurenčnosti železnice na tem odseku, saj so cestna vozila zelo skrajšala čas potovanja med Vrhniko in Postojno. Vrhniški klanec in ride nad Planino naenkrat niso bili več ozko grlo cestnega prometa med Ljubljano in Primorsko. Začela se je doba motorizacije cestnega prometa in železnica je počasi, a vztrajno začela izgubljati potnike.

Če danes primerjamo obe kopenski veji transporta skozi naše kraje, se težko odločimo, katera vrsta prometa je boljša in hitrejša od druge. Včasih avtocesta in železnica prav tekmujeta med seboj, katera bo potnika kasneje pripeljala na cilj. Nenehni avtocestni zastoji in nizke hitrosti vlakov z zamudami res niso neka alternativa, da se človek odloči za potovanje, pa naj bo to na delo ali pa na počitnice. Upajmo, da se bo to v doglednem času izboljšalo, sicer pa obeti za prihodnost niso kaj prida optimistični, ker bo menda treba povečati finančna vlaganja za vojsko.

Pa poglejmo še dve fotografiji avtocestnega podvoza, ki sta bili narejeni na turoben dan oktobra 2006.

Pogled na podvoz v smeri Ljubljane, promet na avtocesti je v primerjavi z danes (2025) presenetljivo tekoč in brez zastojev. Čakamo le še na trenutek, da preko mostu zapelje vlak.

V daljavi se že vidi tovorni vlak, ki bo vsak trenutek pripeljal v Postojno. Težko je oceniti kolikšno zamudo ima, je pa bistveno manjša od zamud, ki jih imajo vlaki dandanes. Zgolj za primerjavo: tovorni vlak je leta 2006 na 100 kilometrov v povprečju zamujal 44 minut, v letu 2024 pa že 98 minut. Zamude so se v slabih  20 letih več kot podvojile.

Slovarček:

• šolunga, tudi fršolunga: največkrat leseni opaž, ki se ga zalije z betonom in potem odstrani, ko se beton strdi

Kraj: Postojna
Datum: 1971, oktober 2006
Avtor: Radivoj Pleterski, neznan
Zbirka: Karel Rustja
Skenirano: 6. 7. 2025, 18. 7. 2025
Oblika: 4 fotografije