1971 Postojna – Miniranje za avtocesto

Skozi naše kraje sta bila zgrajena dva ogromna in strateška infrastruktura projekta: proga Južne železnice Ljubljana-Trst v letih 1856/57 in avtocesta Vrhnika-Postojna 1972. Če je gradnja proge potekala večinoma ročno in z golimi rokami, je bilo med gradnjo avtoceste popolnoma drugače.

Pogled na steber električne vozne mreže pred železniško postajo Postojna med gradnjo avtoceste leta 1971. Na vrhu stebra so izolatorji iz porcelana zaščiteni z lesenimi škatlicami. Te med miniranjem varujejo izolatorje pred letečim kamenjem, ki bi jih lahko razbilo in povzročilo ovire v železniškem prometu.

Na trasi avtoceste Vrhnika-Postojna je bilo med gradnjo izvedenih nešteto število miniranj kraškega terena, ker se avtocesta ni tako zelo prilagajala terenu, kot nekoč železnica. Avtocesta s šestimi pasovi (odstavni, vozni in prehitevalni pas) zahteva trikrat več prostora znotraj koridorja kot pa dvotirna železniška proga.

Zaradi globinskega miniranja na trasi avtoceste v Ivanjem selu so bile poškodovane številne strehe stanovanjskih hiš, ponekod drugod so popokale tudi vodovodne cevi in vodnjaki, ki so presahnili zaradi razpok. Nekatera škoda je bila priznana in so jo v sklopu avtocestne investicije sanirali ali poravnali odškodnino. A posledice miniranja so se čutile še več kilometrov stran od trase avtoceste, med drugim tudi na Rakeku in Uncu. Marsikatere razpokane škarpe, vodnjaki, temelji objektov itd. so še danes v istem stanju.

Miniranje pa je prizadelo tudi železnico, ker poteka tik ob avtocesti. V času miniranj je bil železniški promet med Rakekom in Postojno ustavljen. Po zaključku vsakega miniranja se je pregledalo stanje proge in železniških naprav ter morebitne poškodbe. Odstraniti je bilo treba skale s proge in šele nato se je promet lahko sprostil.

Pogled na razpokano steno v useku železniške proge med Rakekom in Postojno, ki je nastala ob miniranju. Steni grozi, da se bo odlomila in vsula na progo in v najslabšem možnem primeru bi prišlo do iztirjenja vlaka.

Nastale razpore v steni je bilo najbolj primerno nadzorovano porušiti na progo in s tem odpraviti nevarnost, ki je grozila vlakom. Seveda pa je nadzorovana rušitev zahtevala izklop napetosti v električni vozni mreži in popolno zaporo proge ter zaščito tirov in tirnih naprav. Razpoke v stenah, ki niso bile porušene, so enostavno obzidali z betonom in v takšnem stanju so še danes. Primer obzidanega useka je Turkova skala, ki pod Ravbarkomando razdvaja železnico in avtocesto.

Pogled na južno stran postaje Postojna v času gradnje avtoceste, kjer se na tirih vidi padajoče kamenje. Na drugi strani desne stene useka se gradi avtocesta in železniški nadvoz nad avtocesto. Kamnita stena je bila med gradnjo v celoti odstranjena.

Gradnja avtoceste je vsekakor terjala svoj davek, tako med prebivalstvom kot tudi na železnici. Vsak pa naj pri sebi presodi vse negativne in pozitivne učinke in se zamisli, kako bi bilo danes, če avtocesta še vedno ne bi bila zgrajena.

Slovarček:

• izolator: predmet iz izolirne snovi za izoliranje električnih vodnikov, po katerih teče tok
• porcelan: vrsta trde keramike, ki je pečena na visoki temperaturi

Viri:

• Močnik, Monika; Ribič, Irena [et al.] »Slovenika, zares si čudovita!« zbornik ob 50. obletnici prve avtoceste v Sloveniji in Jugoslaviji, Ljubljana, DARS, Muzej novejše zgodovine Slovenije, 2022

Kraj: Postojna
Datum: 17. 7. 1971
Avtor: Radivoj Pleterski
Zbirka: Karel Rustja
Skenirano: 18. 10. 2014
Oblika: 4 x negativ 135