1966 Logatec – Bunker

Eden izmed mnogih bunkerjev ob železniški progi pri Logatcu, ki so jih zgradili Italijani med 2. svetovno vojno. Bunkerji so varovali progo pred partizanskimi napadi, ki jih je bilo na gozdnatem področju med Preserjem in Postojno zelo veliko. Fotografija je bila narejena okoli leta 1966 na območju današnje industrijske cone Logatec, fotograf je gledal v smeri Ljubljane. Bunker, ki je bil zgrajen na desni strani proge Ljubljana-Sežana, je bil verjetno porušen ob širitvi industrijske cone nekje v letih 2006-2010.

Odsek Južne železnice od Ljubljane do Rakeka je treba, glede na teren, po katerem je speljana, razdeliti na dva odseka: Ljubljana-Preserje in Preserje-bivša jugoslovansko-italijanska državna meja pri Rakeku. Na prvem odseku je proga speljana po Ljubljanskem barju, teren je raven in ga je okupator lahko nadzoroval brez večjih težav. Na odseku od Preserja do Rakeka proga poteka po hribovitem in gozdnatem področju. Tu je tudi več objektov, ki so bili primerni za rušenje, med njimi borovniški viadukt, Kraljev most pri Borovnici, Štampetov most ter več manjših mostov in podvozov.

Ker so se partizanski napadi na progo Ljubljana-Trst stopnjevali, so Italijani že proti koncu leta 1941 začeli z utrjevanjem čuvajnic, železniških postaj in gradnjo novih bunkerjev, da bi zaustavili napade na železnico. Do konca maja 1942 je bilo zgrajenih 28 bunkerjev, od tega 10 s stalnimi stražami, 8 s premičnimi in 10 s sestavljenimi stražami (stalne in premične straže). Poleg tega je bilo za zavarovanje uporabljenih še 26 železniških čuvajnic, ki so jih verjetno uporabljali za nastanitev vojaških oddelkov, ker je bila večina povezanih v vojaško telefonsko mrežo.

Partizani so napadali največ z bombami, puškami in mitraljezi, zato so Italijani posvetili največ pozornosti obrambi na bližino. Teren okrog bunkerjev so očistili, posekali grmovje, drevju odsekali spodnje veje, kasneje pa popolnoma posekali ter »iz vojaških razlogov in zaradi javne varnosti« zahtevali posek gozda na obeh straneh proge v širini 150 m. Med Zalogom, Ljubljano in Postojno je bilo predvidenih 63 bunkerjev. V 24 bunkerjih so bile predvidene samo stalne straže, v ostalih pa poleg stalnih tudi premične straže.

Bunker v kilometru 604.500, ki ga je fotograf ujel avgusta 2007, stoji na levi strani proge med Cesarskim vrhom in industrijsko cono Logatec. Od bunkerja na predhodni fotografiji je oddaljen približno 850 metrov. Bunker je bil zgrajen iz opeke in ni nudil takšne zaščite posadk pred ubojnimi sredstvi kot armiranobetonski. Opeka je sicer zadostovala za lahko pehotno orožje manjšega kalibra. Kakorkoli, italijanski vojaki so bili neizmerno srečni, da jim ponoči ni bilo treba patruljirati po progi. Raje so se skrivali v bunkerjih in mirno počakali na naslednji dan, še raje pa na kapitulacijo Italije.

Še vsebina, ki jo je pripravil Karel Rustja.

Vrhovno poveljstvo nemške vojske je že razmeroma zgodaj začelo pripravljati ukrepe za primer umika Italije iz vojne. O tem pričata njihova načrta “Alarich” in “Konstantin”, ki ju je nato združilo v načrt “Achse”. Kmalu po padcu fašizma 25. julija 1943 je v Italijo poslalo svojo vojsko, da je zasedla najpomembnejše strateške točke. V drugi polovici avgusta je izkoristilo partizanski napad na nemški vojaški transport med Ljubljano in Logatcem in ukazalo 71. pehotni diviziji zasedbo železnice med Zalogom in Trstom. Dva dni po italijanski kapitulaciji, to je 10. septembra 1943, je Hitler razsežno ozemlje Dolenjske, Notranjske (od okupatorjev imenovani Ljubljanska pokrajina), Slovenskega primorja, Hrvatskega primorja, Istre in Furlanije, na katerem je živelo okrog dva milijona ljudi, ustanovil tako imenovano operacijsko cono “Jadransko primorje”.

Viri:

• Marija Oblak Čarni – Partizanske akcije na železnici Zalog-Rakek pod italijansko okupacijo, 1960

Kraj: Logatec
Datum: 1966 in 10. 5. 2002
Avtor: Radivoj Pleterski
Zbirka: Karel Rustja
Skenirano: 6. 7. 2025 in 18. 7. 2025
Oblika: 2 fotografiji