Skip to content

1942 Planina – Čuvajnica

20. 04. 2022

Železniška proga Ljubljana – Trst je bila že od zgraditve pomembna za vse uporabnike, tudi v vojno-strateškem pogledu. Posebno vlogo je odigrala med obema vojnama in ne nazadnje tudi med osamosvojitveno vojno. Večji del proge poteka skozi gozd. Italijani so ocenili, da je na odseku Ljubljana – Postojna proga najbolj ogrožena. Z nekaj uspešnimi akcijami leta 1941 so jim partizani dokazali, da imajo še kako prav. Zato so najprej na obeh straneh proge posekali drevje. Les so uporabili za ograditev čuvajnic. Ker to ni zadoščalo, so pričeli graditi bunkerje in utrjevati že obstoječe objekte – čuvajnice, postaje in druge objekte. Med Ljubljano in Postojno so zgradili 74 dobro utrjenih bunkerjev in še enkrat toliko zasilnih zgradb. Slednje so zasedli v primeru prevoza pomembnih vojnih transportov. Sčasoma so ugotovili, da to ne zadošča. Začeli so, še posebej kasneje Nemci, postavljati tudi žične ograje (glej sliko spodaj) in protipehotna minska polja.

Italijanski vojaki v utrjeni čuvajnici številka 444 med Planino in Logatcem. Po voznem redu iz leta 1942, ki ga je izdala direkcija državnih železnic Ljubljana, je na vseh slovenskih progah dnevno peljalo 136 vojaških in tovornih vlakov. Železničarji na progi Logatec – Planina – Rakek so bili dokaj pod vplivom sokolskih organizacij. Zaradi bližine jugoslovansko-italijanske meje, pretrganih živih zvez s Trstom in italijanske raznarodovalne politike so imele sokolske organizacije na tem področju izrazito nacionalni značaj. Železničarji, povezani z OF ali člani OF, so prenašali pošto, propagandno gradivo in vzdrževali kurirsko zvezo na prehodu čez progo med Logatcem in Planino. Tako rekoč Italijanom pred nosom. Obveščali so partizane o okupatorjevih utrdbah na odseku proge Planina – Verd in o številčni moči posadk v posameznem bunkerju. Bili pa so povezani tudi z ljubljanskim vozliščem.

Utrjena čuvajnica med Logatcem in Planino. Po kapitulaciji Italije je precej italijanskih vojakov stopilo v nemško službo. Nemci jim niso najbolj zaupali, zato so pomešali svoje vojake po postojankah. Mnogokrat so morali na Italijane celo paziti, da ne bi storili kakšne neumnosti. Tudi na progi Ljubljana – Postojna je bilo med Nemce pomešanih veliko Italijanov. Niso se razumeli. Nemci so jih zbadali in krivili za kapitulacijo Italije. Vsled tega so bili Italijani nezadovoljni. S pomočjo skojevk iz Laz so se s partizani povezali z Italijani v bunkerju na železniški postaji Planina. Dogovorili so se, da bodo prebežali. Partizani so postavili pogoj, da morajo s seboj prinesti udarne igle in zapirače vsega avtomatskega orožja. Določili so mesto srečanja in geslo. Italijani so se z vsem strinjali. Na dan srečanja so jih partizani čakali na dogovorjenem mestu. Zaslišali so italijanski pogovor. Ko so bili kakšne štiri metre oddaljeni, je Tone Hribar, ki je znal italijansko, izrekel parolo: »Ferma! Chi va la?« Italijani so okameneli. Niti glasu niso spravili iz sebe. Ustrašili so se tudi partizani. Tonetu so rekli, naj še enkrat ponovi parolo, in če ne bo odgovora, bodo začeli streljati. Tedaj so Italijani začeli kričati: »Tito! Tito! Tito!« Od strahu so pozabili geslo. Na partizansko stran je prestopilo še nekaj skupin. Italijane, ki so ostali, so Nemci razorožili in poslali v taborišče. V bunkerjih so ostale le nemške posadke, dokler jih niso delno ali v celoti zamenjali domobranci.

Slike so iz knjige Zbornik fotografij iz NOB slovenskega naroda 1941 -1945, II. – 1. knjiga; Izdal in založil Muzej narodne osvoboditve LRS v Ljubljani, odgovorni Milan Bevc; Tisk in vezava tiskarne ČZP »Ljudska pravica«, Ljubljana, 1959.

Slovarček:

  • Ferma! Chi va la? : Stoj! Kdo gre?

Viri:

  • Zbornik fotografij iz narodnoosvobodilnega boja slovenskega naroda – 2. knjiga
  • Simšič-Jelen, J.: Iz vojne v svobodo. Ljubljana: samozaložba, 2014 – ponatis.
  • Simšič-Jelen, J.: V boju za svobodo. Logatec: Vojni muzej, 2001.
  • Vidovič-Miklavčič, A.: Slovenski železničarji pod italijansko okupacijo v Ljubljanski pokrajini 1941-1943. Ljubljana: Inštitut za zgodovino delavskega gibanja v Ljubljani in Železniško gospodarstvo Ljubljana na pobudo komisije za zgodovino pri izvršnem odboru konference aktivov ZZB NOV Slovenije pri Železniškem gospodarstvu Ljubljana, 1980.

Kraj: Planina pri Rakeku
Datum: 1942
Avtor: avtor fotografij v knjigi ni naveden
Zbirka: Ivanka Gantar
Skenirano: 4. 3. 2022
Oblika: publikacija

One Comment leave one →
  1. anacunder permalink
    20. 04. 2022 09:43

    Zelo zanimivo.

    Všeč mi je

Napiši komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

Connecting to %s

%d bloggers like this: