Slovenija 1941/45 – Partizanski fotograf Marijan Masterl (1917–2003)

Za že omenjeno knjigo Slovenska odporniška fotografija 1941 – 1945 sem leto pred njegovo smrtjo leta 2002 v vpogled poslal moj zapis o njem, prijazno mi je pisno odgovoril, da v glavnem soglaša z napisanim, čeprav je imel nekaj popravkov, ki sem jih vnesel v besedilo. Korespondenco z njim hranim še danes. Imel je lepo berljivo pisavo in je bil zelo pišoč. Kar nekako mi je žal, da se nisva uspela bolje spoznati. Prvi stik z njim mi je pomagal vzpostaviti Franc Podnar tedanji direktor Loškega muzeja v Škofji Loki, ki ga je dobro poznal. Kot zanimivost naj dodam, da je Podnar delal v Fototeki, danes Muzeja novejše in sodobne zgodovine še pred mojim prihodom leta 1981.

Če na kratko povzamemo, je bil Marijan Masterl nadarjen in samosvoj ljubiteljski fotograf, ki je svoje predvojno vedenje o fotografiji uspešno prelil v partizansko fotografijo. Bil je estet, ki je imel smisel za podrobnosti.

Rodil se je 21. novembra 1917 v Škofji Loki. Odraščal je v Puštalu, po osnovni šoli pa je šel v Ljubljano v srednjo gradbeno šolo in se nato tudi zaposlil v Ljubljani. Njegova ljubezen so kmalu postale gore in smučanje. S fotografijo se je začel ukvarjati leta 1933 in sprva uporabljal zelo preproste fotoaparate. Kot član Alpinističnega kluba Skala se je že pred 2. vojno uveljavil kot odličen fotograf. Fotografiral je predvsem alpski svet in etnografske značilnosti Gorenjske. Dragocen je njegov posnetek italijanske okupacijske vojske v Škofji Loki 14. aprila 1941, ki se je morala 24. aprila umakniti 1941 nemški okupacijski vojski.

Italijanska okupacijska vojska v Škofji Loki 14. aprila 1941.

Leta 1943 se je pridružil Gorenjskemu odredu. S seboj je vzel za tiste čase odličen fotoaparat formata leica, znamke Kodak Retina, zato so njegovi posnetki ostri in kvalitetni. Fotoaparat je obdržal skozi vso vojno, vestno je beležil dogodke in ljudi okoli sebe. Ohranile so se tematsko raznolike fotografije. Med njimi najbolj izstopa propaganda fotografija Slovenski partizan, ki je ena najboljših, če ne najboljša.

Propagandna fotografija slovenskega partizana 1944.

Za partizane je pogosto veljalo reklo “znajdi se!” Kurir štaba 9. Korpusa v Poljanah nad Cerknim pri krpanju nogavic, 1944.

Ker je bila brada četniški simbol, so se partizani redno brili. Britje borca Gorenjskega odreda v Kokri 1944.

Borci Gorenjskega odreda pripravljajo drva na Jelovici februarja 1944.

Masterl ni bil član nobene fotografske sekcije, fotografiral je samoiniciativno. Bil je graditelj in vodja partizanskih tehnik v Martinj Vrhu, v Kokri in nad Dolžanovo sotesko pri Tržiču. Nazadnje je bil oficir partizanske vojno-obveščevalne službe poveljstva 9. korpusa, kjer je pripravljal zemljevide in načrte nemških utrdb skozi Kanalsko dolino do Trsta. V 9. korpusu je sodeloval s Sandijem Jesenovcem, sorojakom, ki je v korpusu vodil fotografski oddelek. Dvajsetega januarja 1945 je naredil enkratne posnetke partizanskih smučarskih tekem in skokov v Cerknem. Gre za izredno ostre in dinamične fotografije, ki jih je mojstrsko ujel v fotoaparat. Dinamiko in neverjetno ostrino partizanskih smučarskih skakalcev med skokom mu je omogočal zelo kvalitetni fotoaparat.

V Cerknem so 20. In 21. Januarja 1945 priredili smučarsko tekmo. Tekmovali so predvsem borci Prešernove brigade in sicer v teku patrulj, veleslalomu in skokih.

Posnetke je objavil v brošuri Partizanske smučine Cerkno 45 (1995). Kot zanimivost naj zapišemo; da je bil poleg tega, da je tekme fotografiral tudi udeleženec smučarskih tekem v Cerknem, kjer je v veleslalomu dosegel 3. mesto.  Prav tako je posnel razne vidike partizanskega življenja – delitev hrane, šivanje in pranje perila itd.

Borci pri kajenju, Cerkno januarja 1945.

Fotografiral je tudi tovorno žičnico Farji Potok. To so edini posnetki o tej prometni napravi, s katero so premagovali strmi del poti med Gorenjsko in Primorsko. Prav tako so pomembni posnetki zavezniške pomoči na Vojskem 1945, ki kažejo na sodelovanje NOB z zavezniki.

Zavezniška pomoč iz zraka nad Primorsko, 1945.

Pregledovanje materiala, ki so ga odvrgli zavezniki, Cerkljansko 1945.

Na območju 9. korpusa mu je filme dostavljala Škofjeločanka Vera Koman, ki je v Radovljici imela svojo drogerijo. Ko je bil v partizanski tehniki v Kokri, mu je filme razvijal cestar iz Spodnjega Jezerskega; v 9. Korpusu pa že omenjeni Sandi Jesenovec.

Konec aprila in v začetku maja 1945 se je udeležil zaključnih bojev za osvoboditev Slovenskega Primorja.

Pohod Prešernove brigade po Trnovskem gozdu aprila 1945

Posnel je številne kraške vasi, značilno kraško arhitekturo s številnimi obeležji ter prizori iz vsakdanjega življenja. Njegov etnografski pristop k fotografiji je izviren in je verjetno nadgradnja predvojnega fotografiranja etnografskih značilnosti Gorenjske. V Trstu je posnel boje in manifestacije ob osvoboditvi.

Po vojni je bil direktor gradbenega pdjetja Tehnik v Škofji Loki in nato višji bančni svetnik v Ljubljanski banki. .Kljub častitljivi starosti je bil študent 4. Letnika umetnostne zgodovine pri Univerzi za tretje življenjsko obdobje. Umrl je leta 2003 in je pokopan v Škofji Loki. Njegove originalne medvojne filme hrani Loški muzej v Škofji Loki, medtem ko kopije hrani Muzej novejše in sodobne zgodovine Slovenije v Ljubljani.

Viri:

• Dejan Vončina, Franc Fabec: Slovenska odporniška fotografija 1941 – 1945, Založba Modrijan, 2005
• Marijan Luževič: Zapis Življenje Marijana Masterla, 2014.(objavljen na spletu)
• https://www.muzejsporta-skloka.eu/masterl-marijan.html

Kraj: Slovenija
Datum: 1941/45
Avtor: Marjan Masterl
Zbirka: Dejan Vončina
Skenirano: —
Oblika: datoteke