1985 Zagreb – Komercialni sestanek Kovinoplastike Lož

Za Kovinoplastiko Lož je bilo prva desetletja po ustanovitvi podjetja v letu 1954 ključno prodajno tržišče takratna Jugoslavija. Glede na usmeritev v proizvodnjo okovja za stavbno pohištvo – okna in vrata – in okovja za kuhinjsko pohištvo, so bili ključni kupci proizvajalci oken in vrat ter kuhinj. Kuhinjarji so postali še pomembnejši po začetku naše proizvodnje nerjavečih kuhinjskih pomivalnikov. Največji naš trg je bila Slovenija, saj takrat skoraj ni bilo večjega kraja v Sloveniji, ki ne bi imel take ali drugačne lesne proizvodnje. Proizvodnja oken in vrat iz kovinskih profilov je bila majhna, PVC profili za stavbno pohištvo so bili v zametkih. Kljub temu so bila naša pomembna tržišča tudi v drugih jugoslovanskih republikah, saj je bil pomemben del naše proizvodnje usmerjen tudi v t. im. izdelke široke potrošnje za dom in gospodinjstvo, ki so se prodajali preko železninarskih trgovskih hiš. Za organizacijo stikov s kupci in tudi nekaterimi dobavitelji je Kovinoplastika Lož v posameznih republikah ustanovila predstavniško mrežo. Slovensko tržišče smo takrat še obdelovali iz Loža.

Predstavniki iz drugih republik so bili redno zaposleni v Ložu, delo pa so opravljali na dodeljenem prodajnem področju. Vezi s temi zaposlenimi so bile glede na splošno slabo razvitost komunikacij, v Loški dolini pa še posebej, omejene na občasne telefonske stike, sicer pa pošiljanje pisnih sporočil in komercialnih dokumentov, občasne obiske v Ložu ali skupne obiske na terenu.

Zelo pomembni so bili t. im. komercialni sestanki, ki smo jih nekajkrat letno organizirali v Ložu za vse predstavnike. V Zagrebu smo že takrat imeli lepe poslovne prostore v središču mesta v Ulici JNA, kot se je takrat imenovala in smo komercialne sestanke večkrat organizirali tudi v Zagrebu. Zagreb je bil jugoslovansko velesejemsko mesto in spomladanski, posebej pa jesenski velesejem sta bila res stičišče jugoslovanskega in tujega gospodarstva. Mnoge države so imele v Zagrebu zgrajene razkošne, lastne razstavne paviljone. Za pridobitev teh prostorov je bil najbolj zaslužen naš prvi komercialni predstavnik Zagrebčan tov. Brnjak.

No in tako smo se l. 1985, pred 40 leti torej, v času jesenskega velesejma zbrali na komercialnem sestanku v Zagrebu. Iz Loža smo se ga udeležili Matija Kočevar, vodja prodaje na domačem (YU) trgu, Marko Žnidaršič, vodja predstavniške mreže, in jaz. Vodstvo podjetja me je tisto leto na hitro, brez kakšnih velikih priprav, iz mesta vodje razvoja novih proizvodov imenovalo za vodjo novega Sektorja za razvoj in trženje. O marsikakšni stvari na področju trženja kot strojnik nisem vedel veliko, dobri in izkušeni sodelavci pa so mi pomagali streti marsikakšen trd oreh. Kar nekaj praktičnih ekonomskih znanj sem pridobil tudi na “šnelkurzu”  v Portorožu, ki je bil namenjen pridobitvi zunanjetrgovinske registracije.

Kot kaže današnja fotografija, so v sejni sobi našega zagrebškega predstavništva sedeli od leve:

• Luj Pintarić, referent za reklamo in propagando, ki je imel svoje delovno mesto v Zagrebu;
• Jasenka Petrović, tajnica in prodajna referentka v Zagrebu;
• Mile Mandić iz Tuzle predstavnik in vodja v BiH.

Stali smo od leve:

• moja malenkost, pisec tega prispevka;
• Novak Martić, predstavnik v Srbiji;
• Matija Kočevar;
• Branko Dragičević iz Doboja, predstavnik v BiH;
• Dušan Gligorić, predstavnik in vodja v Srbiji;
• Drago Bukovina, predstavnik na Hrvaškem;
• Vlado Butković, predstavnik in vodja na Hrvaškem;
• Čedo Stojmenović iz Splita, predstavnik na Hrvaškem (Dalmacija) in v Črni gori;
• Zafir Jovanov, predstavnik za Makedonijo, Kosovo in Metohijo ter
• Marko Žnidaršič.

Neobhodne teme komercialnih sestankov so bile  doseganje tekočih prodajnih načrtov po prodajnih področjih in skupinah izdelkov ter načrti za bodoče delo. Takratna situacija nas je prisilila, da smo velik del časa posvetili inflacijskim gibanjem in tržnemu obnašanju v času visoke inflacije. Spomnimo se, da je kljub veljavi Zakona o družbeni kontroli cen, pogostim zamrznitvam cen in drugim ukrepom oblasti inflacija v Jugoslaviji stalno rastla. Leta 1985 je že dosegla 70 %, leta 1987 presegla magičnih 100 % in prešla v hiperinflacijo. Leta 1989 je dosegla 1240 % (!). Oblikovanje prodajne politike v takih pogojih je bila res umetnost. Stalno izumljanje novih, navidezno spremenjenih izdelkov v izogib zamrznitvam cen, neprestano izdajanje novih cenikov, nazadnje že na vsakih 14 dni, izplačilo plač na 14 dni, vse to je bilo daleč od normale.

A nekako smo krmarili skozi ta cenovni pekel in Kovinoplastika Lož je preživela. Eden od tržnih inšpektorjev, ki so nam ga v kontrolo poslali celo iz Beograda je v poročilu dobesedno zapisal: “Ovi u Ložu su u pogledu cijena jedni od najdovitljivih, koliko sam jih do sada kontrolirao ! Ništa jim nisam mogao, nisam jih kaznio !” Položaj je bil še dodatno zapleten zaradi takratnega specifičnega poslovanja jugoslovanskih podjetji z lastnimi menicami. Menica, ki je na urejenih tržiščih čvrsto plačilno sredstvo, za katerim običajno stojijo ugledne  banke, je v Jugoslaviji velikokrat postala le nežna obljuba plačila, kot me je podučil star komercialni maček, sodelavec Matija. Spomnimo se Agrokomerca in Fikreta iz Velike Kladuše in podobnih, ki so z izdajo nekritih menic v temelju zamajali že tako načet finančni sistem.

Kaj hočemo tako je bilo, in tudi zato je šla naša država čez nekaj let falit. Pa tako dobro je kazalo, še leto poprej smo organizirali Olimpijske igre v Sarajevu!

Kovinoplastika Lož je preživela inflacijo, leta blokad, vojn in razpada države. Kaže, da je notranjska trma cepljena z dovitljivostjo kos še tako velikim izzivom. Po komercialnem sestanku smo šli seveda na lepo pečenega janca v predmestje Zagreba.

Danes sva od takratnih sestankovalcev živa še Drago Bukovina in jaz. Za Jasenko ne vem, upam, da je tudi ona.

Viri:

• Volf Boris, Nova vas

Slovarček:

• dovitljiv : iznajdljiv, zvit
• je šel falit: propadel je
• šnelkurz: intenzivni tečaj

Kraj:  Zagreb, Ulica JNA, danes Ulica Đure Deželića
Datum: jesen 1985
Avtor: neznan
Zbirka: Alojz Mazij
Skenirano: 2. 10. 2025
Oblika: fotografija