1944/45 Slovenija – Ciril Brvar (1920–1988), partizanski fotograf in organizator nakupov fotomateriala

Portret Ciril Brvar, 1944

Z Brvarjem zaključujem najobsežnejši ciklus odporniških fotografov na portalu Stareslike – krepko čez 40 portretov. K objavam me je spodbudil neumorni urednik in oblikovalec Starihslik Miloš Toni, za kar sem mu hvaležen. Zapis o Cirilu Brvarju sem že več kot pred 30 leti izbrskal iz arhiva, ko sem bil še zaposlen v Muzeju novejše zgodovine Slovenije. Pri pripravljanju zapisa za Fotoantiko sem ga želel dopolniti in po možnosti pridobiti novo slikovno gradivo. Zato sem naprej poklical najprej KS Trojane, ker so mi posredovali telefonsko številko njegovega sina Črtomirja Brvarja, ki živi v Mariboru. Le ta se je prijazno odzval in mi posodil 57 črno-belih fotografij, da sem jih poskeniral za svoj arhiv. Omenjene fotografije je nato decembra 2024 podaril Muzeju narodne osvoboditve Maribor (MNOM), kjer so imeli v hrambi že osem fotografij in dva dokumenta. Kopije dvajsetih fotografij hrani tudi Muzej novejše in sodobne zgodovine Slovenije (MNSZS).

Zaradi nemške okupacije je bilo območje 4. operativne cone v času NOB eno izmed najbolj izpostavljenih. Njegove povezave z glavnim štabom so bile zaradi velikega števila sovražnikovih sil in zaradi njihovih nenehnih premikov večkrat prekinjene. Kljub nenehnim okrožnicam glavnega štaba o nujnosti sprotnega obveščanja štab 4. operativne cone iz svojih enot ni prejemal nobenih odgovorov na poslane dopise: močne sovražnikove enote so onemogočale vsako njegovo povezavo z enotami, ki so bile precej oddaljene in razpršene po velikem teritoriju, zato si je Glavni štab NOV in PO Slovenije prizadeval, da bi partizanski boj čim bolj razvila in okrepila propagandna dejavnost.

Čeprav so začetki organizirane fotografske dejavnosti na tem območju povezani predvsem z Jožetom Petkom, ki so ga krasile tudi organizacijske sposobnosti, saj je spomladi 1944 postal vodja fotosekcije 4. operativne cone, pa pri dejavnosti fotoreporterske službe na Štajerskem in delno Koroškem ne moremo mimo prizadevanj Cirila Brvarja, Staneta Lenardiča, Riharda Mlekuža, Iva Liparja, Bogomirja Žorža itd. Fotoreporter Ciril Brvar, tesen sodelavec Jožeta Petka, je bil prav gotovo eden izmed pomembnejših organizatorjev nakupov fotomateriala.

Iz Brvarjevega zapisa je razvidno, da se marsikatera njegova fotografija ni ohranila. Pa kljub temu lahko zapišemo, da se je po njegovi zaslugi ohranilo kar nekaj fotografij; vodje fotosekcije 4. operativne cone Jožeta Petka in njegovih fotografskih sodelavcev, ki so poskrbeli, da fotografsko delovanje na območju 4. operativne cone ne bo šlo v pozabo.

Člani fotosekcije 4. operativne cone. Z leve: Bogomir Žorž, Ciril Brvar, Jože Petek, Rihard Mlekuž, France Brvar in Darinka Brglez, Gornji Grad, september 1944.

Ciril Brvar se je rodil 8. julija 1920 v številni kmečki družini na Trojanah na takratnem Kranjskem. Oče Štefan in Mati Jožefa sta vzgojila osem otrok. Ciril, ki se je rodil kot sedmi po vrsti, je imel štiri brate in tri sestre. V času druge svetovne vojne so se odporniškemu gibanju aktivno vključili brata Ciril in Franc ter sestra Tinka. Že v mladosti se je želel ukvarjati s fotografijo, ko je imel 17 let, se je odločil, da bo fotograf. Fotografske obrti se je izučil v Zagorju. S svojim prijateljem in sošolcem Nikom Kraljem, (po vojni svetovno znan slovenski arhitekt, univerzitetni profesor in industrijski oblikovalec 1920 – 2013), ki je živel na kmetiji nedaleč stran, v Zavrhu, sta skupaj vstopila v svet fotografije. Nikov oče Franc Kralj (1883–1937) je bil Maistrov borec in je s svojim domoljubjem vplival na sina in njegovega prijatelja Cirila. Niko je takrat uporabljal fotoaparat Agfa 6 x 9 cm, Cirilu pa je priskrbel fotoaparat Pronto.

Takoj po okupaciji aprila 1941 sta se povezala z odporniškim gibanjem. Filme so razvijali v Zavrhu; takrat še niso imeli povečevalnika, zato so za potrebe odporniškega gibanja na preprost način izdelovali kopije fotografij. Iz Zagorja je k Cirilu Brvarju prišla skupina partizanov (med njimi sta bila tudi Franc Farčnik in kasnejša narodna herojinja Tončka Čeč), ki jih je ob tej priložnosti fotografiral. Med vojno je bil Ciril Brvar zaposlen kot rudar v Kisovcu, kjer je pomagal zbirati material za osvobodilno gibanje. Zaradi napetih razmer je službo v rudniku čez nekaj časa zapustil.

Hkrati je bil Brvar eden izmed pomembnejših organizatorjev pri nakupih fotomateriala za področje Štajerske oziroma za 4. operativno cono. Tako je s pomočjo dveh ponarejenih pečatov izdelal štampiljko »Foto: Brvar Ciril, 93, dritte stucke«, z uporabo katere so skorajda vso vojno dobivali fotomaterial z Dunaja in iz Berlina. Pri nakupih jim je pomagala tudi poštna uradnica na Trojanah. Od tam je prevoz fotomateriala skozi Krašnjo v Moravče, v 4. operativno cono, organiziral Franc Štrukelj. Precej so ga poslali tudi na Dolenjsko. Kot zanimivost zapišimo, da so pakete s fotomaterialom dobivali še ob koncu vojne, ko so partizani napadali Vransko v bližini Trojan. Preden je Brvar odšel v partizane, ga je pri organiziranju nakupovanja fotomateriala zamenjala njegova sestra Tinka.

Nova Štifta. Z leve: Tinka Brvar – Vojka, terenska delavka s Trojan, Ciril Brvar in Darinka Brglez, avgust 1944.

23. marca 1944 se je Brvar priključil Kamniško-zasavskemu odredu. Tu je ostal dober mesec. V tem obdobju je posnel več zelo kakovostnih portretov borcev in dokumentiral življenje partizanov. Srečal se je tudi s partizanskim fotoreporterjem Stanetom Lenardičem – Žanom, s katerim sta v kmečki hiši na Moravškem skupaj razvila Lenardičeve dinamične bojne posnetke napada Šlandrove brigade na nemško kolono tovornjakov med Lukovico in Krašnjo 27. aprila 1944. Po ustnem pričevanju Lenardiča je bil Brvar kot fotograf zelo praktičen in iznajdljiv, saj sta za fiksiranje posnetkov uporabila celo navadno sol; prav tako je izdelal improviziran povečevalnik iz fotoaparata.

Oficirji Kamniško – zasavskega odreda jeseni 1944 na Čemšeniku nad Trojanami. (MNOM)

Grob domačinov, ki so zgoreli v svojih hišah v Orehovici pri Trojanah, 1944. (MNOM)

Maja 1944 je bil Brvar poklican v fotosekcijo 4. operativne cone. Ukaz mu je v Stare Laze prenesel Alojz Kolman – Marok, ki ga je Brvar nato fotografiral. Z njim sta odšla tudi kurirja. V 4. operativni coni jih je sprejel Jože Borštnar in jih poslal v Štore nad Moravčami. Tu je Brvar srečal partizanskega fotoreporterja Jožeta Petka, ki je kot pomemben organizator želel kadrovsko okrepiti fotosekcijo 4. operativne cone, in Brvar ter oba kurirja so tako ostali tam. Za njimi je v fotosekcijo kmalu prišel tudi propagandist in fotoreporter Ivo Lipar. V Štorah je Brvar ob petrolejki razvil pankromatske leica filme Jožeta Petka z legendarnega pohoda 14. partizanske divizije. Z zelenim papirjem je pokril svetilko in razvil filme, ni pa mogel izdelati fotopovečav. Petkovi posnetki so bili zelo kakovostni in ostri.

Izkaznica Cirila Brvarja, izdal jo je štab 4. operativne cone NOV in PO Slovenije, Propagandnim odsek, 30. november 1944. (Arhiv MNOM)

Na območju 4. operativne cone. Delittev hrane v partizanski kuhinji na Štajerskem, 1944. (MNOM)

Po osvoboditvi Gornjega Grada in Zgornje Savinjske doline so odšli v Novo Štifto, kjer je Kovač organiziral njihovo nastanitev. Avgusta 1944 je primanjkovalo fotopapirja, zato je Šlandrova brigada izvedla akcijo: poleg fotomateriala je za potrebe propagandne dejavnosti v 4. operativni coni zaplenila tudi tiskarski stroj in rotostroj. Zaplenjeni fotomaterial in tiskarska stroja so najprej skrili v nedograjeno hišo na Vrhpolju nad Moravčami (Brvar in Lipar). Delo so nadaljevali pri Kovaču, kjer so imeli elektriko. Od tam so nato odšli v Gornji Grad, kjer sta se Brvarju in Liparju pridružila še dva fotoreporterja, ki sta že delala v 4. operativni coni – Rihard Mlekuž in Bogomir Žorž.

Kmetje selijo tehniko 4. operativne cone iz Ljubnega v Novo Štifto. Z leve: Franc Brvar, Riko Mlekuž in drugi iz fotosekcije 4. operativne cone, 1944. (MNOM)

Z leve: Ciril Brvar z bratom Francem Brvarjem v Novi Štifti, avgust 1944.

Selitev fotosekcije 4. operativne cone v Gornji Grad. Voziček pelje Franc Brvar, brat Cirila Brvarja, maj 1944. (MNOM)

V Gornjem Gradu so uporabljali povečevalnik, ki ga je prinesel Mlekuž. Ciril Brvar in Jože Petek sta izdelovala povečave. Pri njihovem razvijanju so si pomagali z mokrimi krpami. V fotosekciji 4. operativne cone sta pomagala tudi Darinka iz Mengša, ki je bila kuharica, in Franc Brvar, brat Cirila Brvarja. V fotolaboratoriju je septembra in oktobra 1944 delal predvsem Bogomir Žorž. Za načrtovano partizansko razstavo v Gornjem Gradu so šlandrovci zaplenili precejšnjo zalogo fotomateriala v ateljeju fotografa Pajka v Mozirju. Bilo je tudi veliko metrskega fotopapirja. Ves material so naložili na voz s konji in ga odpeljali v Gornji Grad (pri prevozu je sodeloval Rihard Mlekuž); nekaj so ga shranili tudi v Novi Štifti, del pa prepeljali na Dolenjsko. Za gornjegrajsko razstavo je bilo s tem materiala dovolj, tako da so vsi pospešeno izdelovali fotopovečave.

Levo: Ciril Brvar in Jože Petek izpirata fotografske povečave za razstavo v Gornjem Gradu kar v potoku, 1944. (MNOM) Ta fotografija najbolj izstopa s svojo povednostjo, saj kaže na partizansko iznajdljivost in odlično improvizacijo pri povečevanju partizanskih razstavnih fotografij.

Jože Petek v Gornjem Gradu septembra 1944. Ureja fotoarhiv in pripravlja gradivo za razstavo o pohodu 14. Divizije na Štajersko.

Z leve: Ciril Brvar, Rihard Mlekuž in Jože Petek, 1944

Foto Rihard Mikuž – Riko. Partizani in civilisti si zavzeto ogledujejo fotografsko razstavo s pohoda 14. divizije na Štajersko, Ljubno, oktober 1944. (MNSZS)

Pooblastilo Cirila Brvarja, izdal ga je Štab 4. operativne cone NOV in PO Slovenije. Propagandni odsek, 5. december 1944. (Arhiv MNOM)

Pred odhodom so sodelovali pri bojih za Šoštanj in Blagovico, ki so jo tudi zavzeli. Brvar je odšel na Dolenjsko, Mlekuž pa v 14. divizijo, v Bračičevo brigado. Rihard Mlekuž je imel svoj fotoarhiv vedno pri sebi.

Umik na Dolenjsko je bil dolg in naporen (50 ur hoje). Pot jih je vodila nad Vačami, napadli in zrušili so sovražnikovo postojanko ter nato prečkali most čez Savo in taborili v Moravčah na Dolenjskem. Naslednji dan so se premaknili v Čatež. Tja je prišel tudi partizanski komandant Franc Rozman – Stane, ki ga je Brvar fotografiral. Tu sta bila tudi partizanska fotoreporterja Ivo Lipar in Stane Lenardič. Na Dolenjskem je Brvar deloval pri štabu Šlandrove in Zidanškove brigade. Uporabljal je fotoaparat Leonar, ki mu ga je dal Lenardič. Skupaj sta izdelovala tudi diapozitive, ki pa se žal niso ohranili.

Nato so Brvarja poklicali nazaj v 4. operativno cono. Novembra 1944 je prišel na Trojane in v tem času je fotografiral, kako je partizanski zdravnik Jože Beniger ranjenemu borcu amputiral roko.

Nato je z ostalimi člani fotosekcije 4. operativne cone ponovno delal v fotolaboratoriju v Gornjem Gradu. Želel se je vrniti na Dolenjsko, vendar zaradi nemške ofenzive ni mogel prečkati Save. Spet so se tako srečali januarja leta 1945. Petek je nato po izdaji pri Lučki koči nad Lučami padel v boju z nemškim okupatorjem, in fotoaparat in dragocene filme, ki jih je nosil s sabo v torbi, so najverjetneje zaplenili nemški vojaki, ali pa so mogoče celo zgoreli, kot je v svoji izjavi leta 1977 zapisal Ciril Brvar.

Po Petkovi smrti je Ciril Brvar postal vodja fotosekcije 4. operativne cone. Delo fotosekcije je pretrgala že omenjena nemška ofenziva.

Kmetje prevažajo strelivo in orožje, ki ga je Kamniško – zasavski odred zaplenil ob napadu na postojanko v Dolu pri Hrastniku, februar 1945. (MNOM)

Kuhinja Zidanškove brigade 1945.

Britje borcev, Kamniško – zasavski odred, 1945.

Njeni člani so začeli ponovno delovati šele ob zaključnih operacijah spomladi 1945, ko so spremljali brigade pri njihovem pohodu do severnih meja slovenskega etničnega ozemlja. V tem obdobju sta bila najbolj aktivna partizanska fotoreporterja že omenjeni Ivo Lipar in Miroslav Lilik. Osvoboditev je Brvar dočakal v Čemšeniku.

Kot zanimivost povejmo, da je Brvar, ko je leta 1945 prišel iz Celovca v Celje, našel fotorazstavo, ki so jo postavili v Gornjem Gradu. Gradivo je dal preslikati, tako da se je ohranilo za bodoče rodove. Ko je bil na Ozni v Celju, je Brvar fotografiral tudi maršala Tita.

Prihod partizanov v Celje ob osvoboditvi 10. maja 1945.

Ob osvoboditvi Celja 10. maja 1945.

Družina Brvar. Z leve: France, Jože, Ciril, Jernej, Štefan; sedijo Ivana, oče Štefan, mama Jožefa in Tinka, Trojane, po osvoboditvi maja 1945.

Vojno so preživeli skoraj vsi razen sestre Francke, ki jo je ob koncu vojne po naključju ubila letalska bomba, ki so jo odvrgli zavezniki. (Pisna izjava sina Črtomirja Brvarja avtorju, 25. 3. 2024)

Brvarjeva Leica s serijsko številko 373546 je Leica IIIc (3c). Leto izdelave je 1941-42. Vir Valentin Benedik, marec 2024. Foto Črtomir Brvar, marec 2024. (hrani Črtomir Brvar)

Leta 1946 se je Ciril Brvar preselil v Maribor ter do svoje upokojitve 1966 delal na Upravi za notranje zadeve. Ob delu je končal gimnazijo. V svojem delovnem resorju je bil med drugim zadolžen za delo v fotolaboratoriju ter spremljanje in uvajanje novosti na področju fotografske tehnike. Preslikaval je razne dokumente, deloval pa je tudi na področju krvnih deliktov. Zaradi možnosti, ki mu je nudila služba, je v Mariboru med prvimi začel izdelovati barvne fotografije. Po upokojitvi je nadaljeval s fotografiranjem, tako da je doma ustvaril foto atelje. Nekaj časa je uradno snemal poroke, fotografiral in izdeloval fotografije za osebne dokumente in potni list. Snemal in izdeloval je novoletne voščilnice z zanimivimi zimskimi motivi, po katerih je bilo veliko povpraševanje. Preizkusil se je tudi kot inštruktor osebnih motornih vozil. To dejavnost je opravljal skoraj 10 let. V Mariboru je bil v svoji generaciji prepoznavna osebnost, poznan po svoji vedrini in družabnosti. Umrl je 20. marca 1988 v Mariboru, pokopan je na pokopališču v Limbušu.

Viri:

• Življenjepis Cirila Brvarja, 5. 11. 1945 (rokopis), hrani Črtomir Brvar
• Izjava Cirila Brvarja, 1977, arhiv Muzeja novejše in sodobne zgodovine Slovenije.
• Pisna izjava sina Črtomirja Brvarja avtorju, 25. 3. 2024.

Kraj: Slovenija
Datum: 1944 – 1945
Avtor: Ciril Brvar
Zbirka: Dejan Vončina, Muzej narodne osvoboditeve Maribor
Skenirano: —
Oblika: datoteke