1925 Novi Sad – Iz albuma Alojzija Knapa

Ernest Švagelj je bil sošolec Alojzija Knapa. Prav veliko o njem mi ni uspelo izbrskati. Šestega septembra, na rojstni dan prestolonaslednika Petra, so v Novem Sadu prirejali tradicionalne letalske tekme. Pomembne so bile, ker so se na njih preizkušali najboljši jugoslovanski letalci. Leta 1933 so v prvi skupini tekmovala vojaška dvosedežna letala na progi Novi Sad – Bela Crkva – Kraljevo – Mostar – Zagreb – Ljubljana – Maribor – Zagreb – Novi Sad. Nad vsakim navedenim krajem so se spustila in metala gledalcem pisna poročila. Med preleti so morali fotografirati deset krajev, ki so bili določeni pred začetkom tekme. Piloti so se borili za kraljevi pokal. Tekmoval je tudi Slovenec Ernest Švagelj z izvidnikom Milošem Bajagićem. Uvrstila sta se na četrto mesto.

Leta 1925, 29. aprila, sta se na novosadskem letališču smrtno ponesrečila Slovenec Josip Križman, pilot in njegov navigator Marko Hitrec, Hrvat. Z letalom »Brandenburg« sta poletela k popoldanski vaji. Po nenadnem ostrem zavoju na višini 300 metrov je začelo letalo strmo padati. Križmanu ga ni uspelo več obvladati in treščila sta na tla. Josip je bil takoj mrtev, Marko pa se je še nekaj časa boril za življenje.

Križman, star 24 let, je bil doma iz Vrhovelj (Repentabor) pri Trstu. Zaradi svoje velike narodne zavednosti je leta 1921 od doma zbežal v Jugoslavijo. Vključil se je v artilerijsko podoficirsko šolo v Kragujevcu in jo končal z odličnim uspehom. Takoj za tem je vstopil v letalsko šolo, ki jo je prav tako končal z odličnim uspehom in postal pilot.

Pokopali so ju 30. aprila 1925 z vsemi vojaškimi in civilnimi častmi. Pogreb je iz novosadske katedrale odšel ob 16. uri na tamkajšnje pokopališče. Udeležil se ga je ves oficirski zbor z dvema generaloma na čelu, vojaški oddelki in številni domačini. Pogrebno slovesnost je preletavalo pet letal. Posebno presunljiv je bil trenutek, ko so slovenski fantje zapeli žalostinko »Nad zvezdami« in večno lepo »Vigred se povrne«. Pokopana sta v vrsti poleg svojih tovarišev letalcev. Med njimi je bil Joško že tretji Slovenec. Njegovi tovariši so zapisali: »Dragi naš Joško, počivaj mirno daleč od svoje srčno ljubljene rodne grude, vendar pa v svobodni jugoslovanski zemljici ob obali široke Donave!«

Viri:

• Jutro: dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko (08. 09. 1933), letnik 14, številka 210. URN:NBN:SI:DOC-VSIABCK2 from http://www.dlib.si
• Jutro: dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko (09. 05. 1925), letnik 6, številka 108. URN:NBN:SI:DOC-KS3S7ASF from http://www.dlib.si

Kraj: Novi Sad
Datum: 1925 in 1926
Avtor: neznan
Zbirka: Iva Marolt
Skenirano: 25. 11. 2012
Oblika: 3 fotografije