1954 Podcerkev – Viktor in Justin

Med neobjavljenimi starimi slikami sem zagledala ta dva fanta, mimo katerih ne morem, čeprav sta bila zame že takrat prestara – imela sem največ štiri leta ali še raje manj, ko je slika nastala … Justin z lasmi v barvi grive njegovih konj in Viktor, kodrolas in nekoliko rdečkast, sta pojavi iz mojih zgodnjih podcerkavskih dni, ki so že tako zelo daleč, da je čudno, če se še česa spomnim.

Viktor in Justin sta bila vrstnika, rojena okoli leta 1932, Podcerkljana in soseda. Bila sta tudi soseda fotografa Franca Trudna, ki je morebitni avtor te slike in se do takrat še ni bil odselil na drugi konec vasi, zato domnevam, da je posnetek pred plotom iz krajnikov in španskega bezga nastal pred letom 1954. Slika iz zbirke Marka Laha je pripadala nekomu, ki se je pisal Nelc ali Nelec … več o njeni poti do te spletne strani pa ne vem.

Zadnja stran slike precej pokaže: datum 30. november 195?, kraj Podcerkev in spominsko posvetilo nekomu od Justina in Viktorja z značilno jajčasto risbo planike z gorami v ozadju, ki se je v različnih izvedbah pogosto pojavila v spominskih knjigah. Zdi se, da sta napis in risba narejena s kemičnim svinčnikom, ki smo mu rekli “pero na suho tinto” in je bil tiste čase redka dragocenost, večinoma poslana kje iz Amerike. Tudi način pisanja okrašenih velikih in malih tiskanih črk je značilen za tisti čas.

Viktor Strle, Knausov in Justin Žnidaršič, Lužarjev sta živela na podcerkavskih Mandrgah in pripadala druščini takrat zelo podjetnih in živahnih vaških fantov. Viktor je bil samouki fotografski navdušenec, ki ga je zanimalo vse novo in moderno v tehniki. Bil je tudi telovadec, igralec, ki se ga je dosmrtno prijel vzdevek Bobi po neki vlogi, ki jo je v navdušenje občinstva nekoč odigral, družaben šaljivec in še kaj. Že v njenih začetkih se je zaposlil v Kovinoplastiki in kot zelo bister in iznajdljiv fant kmalu postal tehnolog v oddelku razvoja, če se ne motim.

Ko sem še čisto mlada nastopila delo v službi varstva pri delu, ki je vključevala tudi prvo pomoč in zdravstveno varstvo delavcev, se je nekoč pojavil Viktor s slike, tedaj že zrel možak in priznan strokovnjak, z majhno rano na prstu in željo, naj ga obvežem. Polna lastne pomembnosti sem zbrano očistila in razkužila ranico, položila nanjo sterilen zloženec in se sklonjena nad roko lotila obvezovanja, ki naj bi mi postalo čast in ponos … Iz čistega miru pa je pacient naenkrat poskočil, zatulil in glasno šavsnil proti meni … Seveda sem zavreščala, odskočila, izpustila tisti povoj in skoraj omedlela, Viktor pa se je ves solzen režal do onemoglosti in ker še kar nisem prišla k sebi od strahu, me je nazadnje začel tolažiti…

Podobne hece sem doživela še nekajkrat, dokler se nisem prilagodila tovarniškim maniram in ti štosi pri meni niso več delovali.

Justina sem v odraslih časih manj poznala, spominjam se ga predvsem kot voznika po vasi navzdol z enim ali dvema svetlogrivima konjema in pa z nedeljskih druženj fantov in deklet na klopi pri Knausovih sredi vasi, kjer smo si smrkavci, opazujoč odraščajoče in odrasle, nabirali izkušnje in ideje za pozneje … danes bi rekli, da je šlo za del naše socializacije … Ne vem, s čim se je Justin preživljal; mogoče z žago na izviru Obrha, ki jo je kupil v sedemdesetih letih in danes predstavlja del zanimive tehnične dediščine v Loški dolini …

Kraj: mogoče Podcerkev
Datum: 1954 (?)
Avtor: mogoče Franc Truden
Zbirka: Marko Lah
Skenirano: 16. 12. 2023
Oblika: fotografija