1972 Ljubljana – Karbidovka

Karbidovko so uporabljali železniški vozovni pregledniki med pregledom vagonov na postajah. Preden je tovorni ali potniški vlak odpeljal z začetne postaje, je bilo potrebno preveriti tehnično brezhibnost vagonov. Karbídovka deluje na osnovi reakcije med kalcijevim karbidom in vodo, pri čemer nastaja acetilen, ki gori in oddaja svetlobo.

Svetilka deluje na kalcijev karbid, ki ob stiku z vodo proizvaja acetilen, gorljiv plin z močno in belo svetlobo. V notranjosti karbidovke sta dva prostora: zgoraj je rezervoar z vodo, spodaj pa s karbidom. Kapljanje vode na karbid sproži kemijsko reakcijo, pri kateri nastaja plin, ki skozi šobo prihajal do gorilnika. Karbidovka je bila preprosta, a izredno pomembna svetilka, ki se je na železnici uporabljala do konca 1970. let. Lahko da se je poslovila skupaj s parnimi lokomotivami leta 1978.

Poleg karbidovk, ki so že preteklost, imajo železniški vozovni pregledniki še kladivo z zelo dolgim ročajem. Z njim še pred odhodom vlaka s postaje preverjajo delovanje čeljustnih zavornjakov na kolesa med statičnim preizkusom sistema zaviranja lokomotive in vagonov. Kladiva so uporabljali še za preverjanje bandažev – kolesnih obročev, ki so se lahko zamenjali, ko so se obrabili. S kladivom so nežno udarjali po teh obročih in poslušali njihov zven. Če je bila na obroču napaka, je bil zven temu primeren in lokomotiva je bila zrela za popravilo.

Karbidovke so med nešteto pregledanimi vagoni velikokrat osvetile kaj takšnega, kar res ni sodilo tja. Velja izpostaviti moške in ženske, lahko si le mislimo, kakšne intimne stvari so počeli v temi, nato posamezne ljudi, ki jih je premagal klic narave in so se morali olajšati, jasno med vagoni, kjer jih nihče ne vidi. Kako že pravijo: bistvo je očem nevidno? No, dober preglednik je s karbidovko zelo hitro videl bistvo tudi v temi. Če ga že slučajno ni videl zaradi megle, ga je pa zagotovo slišal. Obstajale pa so še veliko večje težave s krajami blaga iz tovornih vagonov in tekočin iz cistern. Pa naj je to v davnini bilo vino, ki se je prevažalo po železnici, ali pa naftni derivati. Kraja dobrin je vedno zrela za policijsko obravnavo.

Prednost karbidovk v primerjavi z oljnimi svetilkami je bila močna in stabilna svetloba. Njihova slabost je bil odprti plamen, nevarnost uhajanja plina in potreba po rednem čiščenju ter vzdrževanju. Z razvojem električnih baterij in varnejših svetilk so karbidovke postopoma izginile iz vsakdanje rabe, a danes ostajajo pomemben tehniški in zgodovinski simbol železnice. Imajo skoraj romantičen pridih – svetlobo, ki ni le osvetljevala poti, ampak je spremljala železničarje pri napornem, a ponosnem delu.

Slovarček:

• karbidovka: prenosna svetilka na karbid

Kraj: Ljubljana
Datum: 1972
Fotografiral: Miloš Toni
Zbirka: Janez Dragolič
Fotografirano: 30. 11. 2025
Oblika: predmeta