1965 Rakov Škocjan – Veliki naravni most ⠀ Slovarček narečnih besed na M

To je eden najbolj markantnih prizorov naših krajev, ki ga je okoli leta 1965 posnel I. Benčič: veliki naravni most v Rakovem Škocjanu, ki je ime dobil po svetem Kancijanu, svetniku povezanem z vodami. Nekje gor nad to skalno mojstrovino je nekdaj sv. Kancijan imel tudi svojo cerkev. Pravzaprav ni bil sam: Kancij, Kancijan in Kancijanila so krščanski svetniki in mučenci, ki so bili usmrčeni skupaj s svojim učiteljem Protom v času Dioklecijanovega preganjanja kristjanov. Po navadi se jih navaja s skupnim imenom sveti Kancijan in tovariši ali tudi oglejski mučenci. Umrli so 31. maja 304(?) v Škocjanu ob Soči /San Canzian d’Isonzo, današnja Italija.

Gotovo pa so staroselci/staroverci že stoletja pred krščanstvom občudovali, slavili in častili to naravno čudo, hkrati pa srkali blagodejne energije kamna, zemlje in vode okoli njega in v njem …

Tu nekje je bilo, ko smo bili starotrški šolarji konec prvega razreda v šolskem letu 1956/57 na zaključnem izletu. Vse kaže, da smo se z rednim avtobusom pripeljali do Podskrajnika ali tu nekje – nekateri že pobruhani – potem pa pešačili, nič ne vem kod vse, a najbrž sta učiteljici, Marija Benčinova in še ena, poznali kakšno bližnjico do Rakovega Škocjana. Strašno utrujeni smo mogoče prav tukaj v senci mogočnega kamenja pocepali po grušču in planili na malico, ki smo si jo prinesli kar v šolskih torbah: večinoma kruh, mogoče namazan z marmelado, kakšno trdo kuhano jajce in v pollitrski steklenici čaj ali mlečno kavo. Za sendviče še nismo bili slišali. Po volčje smo pogoltali vsak svoje in že je bilo treba dalje. Nihče nas ni opozarjal, naj poberemo smeti, saj jih ni bilo, kvečjemu kakšna jajčna lupina, ki so jo hvaležno skljuvale ptice, ko smo odšli. Nekje smo se potem tudi malo namočili, večina samo do kolen, pogumnejši pa malo več in enega je bilo treba tudi reševati, ker je stopil v neko luknjo z globoko vodo. Domov smo šli spet z rednim avtobusom in od vsega potovanja sem si najbolj zapomnila pravljično hišico, ki je stala ob cesti v Podskrajniku, kjer pa takrat menda še ni bilo redne avtobusne postaje; vsaj pisalo ni nič. Še leta sem to hiško vsakokrat ogledovala skozi okno avtobusa in tudi zdaj se ozrem vanjo, ko grem mimo, čeprav je že davno zapuščena, oškrbljena, zaraščena in prašna … nekoč pa je bil v njej menda frizer in brivec … ali morda trafika za furmane?… In kakšno navdušenje, ko sem ugotovila, da je ena precej podobna tej tudi na Rakeku… Zdelo se mi je, da potujem po deželi čarobnih majhnih hišk in oprezala sem, če je kje še kakšna …

Skoraj ni bilo obletnice zaključka osnovnega šolanja – valete nismo imeli, le podelitev spričeval – da ne bi kdo omenil tega izleta v Rakov Škocjan še čez dolga desetletja …

Tukaj pa pripenjam še en delček zbirke starih narečni besed iz mojih krajev:

M

macafízǝlni/ macafízolni – krompirjevi svaljki (Prezid, Trstje)

madróc/ modróc – žimnica

majárǝt’ – raubšicati; gospodariti po svoje (Je uon tam skǝrvaj majáru…)

májat’se; se májen – delati, garati; garam (Prezid) (Se vǝs dan táku májen!)

mándǝlc, mándelc – 1.škrat; 2.zvit, pokvarjen človek; človeček (Mierkaj, de te ne bua u guozdǝ kašǝn mándǝlc!… Uan je bieu pa tud’ en posieben mándǝlc… Ti mándǝlci so se use kar sami zmajnilǝ… Je bil najkaj an mándǝlc tam guar’ u Elblanǝ… Tistǝ mándǝlc od Johana je use sam pobasou.)

mándi – zajček (Te glieda mándi.)

maríjengajst – melisnice (Loški Potok)

máslar – 1.mečkač, obotavljivec; zvitorepec; 2. revež, ki ima samo maseljc, tj. četrtinko bokala zemlje

maslát’ – mečkati, obotavljati se; zvitorepiti (Je tuolk cajta máslou, de je useglih najkaj zmaslóu)

matafjúorǝt’/matafürǝt’– motoviliti se (So fantje vso nuč matafjuorlǝ po gostilnah)

mátast – vrtoglav; nor

matát’ /mátat ( Babno Polje) – bloditi, tavati

mátǝc – tepec, norec

matúos – motvoz, jermen (pri šivalnem stroju)

máuka – kosem (volne, prahu itd.); košček puha ali perja ( …z máuko po poplátah)

máura (Loški Potok)/júora – deklica, prevelika za jok

maurát’ (Loški Potok)/klüzǝt’ – jokati, cmeriti se

máusat’/luósat – mazati (se) (Kaj se tuolk’ máusaš – se tǝ bua hudič prkazou!)

meküž/mehkúžoc – jajce brez lupine, mehkužec

mǝ́liednu – omledno

mǝ́rve – seneni drob (Babno Polje)

mǝstǝ́k/mǝ́stok – umazan z maščobo, mastnež

mǝstlíerat’ – 1. streči; 2. brkljati (Buoš vǝ́nder kaj zmǝstlierou al’ ne?!

míerǝn (Loški Potok)/míron, mírončok (Babno Polje) – korenje, korenček

mirabéla/maribéla – sorta drobne zgodnje slive,

mladujé – mladovje, gosta mlada drevesa v gozdu, gozdna podrast

mónčjak/gnetílu – počasne, mečkač (Babno Polje)

mostǝ́k, od mostǝká – mostič, od mostiča

mrlê – orodje za cepljenje oz. razbijanje drv

müha – nihalo pri uri

múhvat’ se/mühvat’ se – ubadati se z nečim, zgubljati čas

müšǝt’ – motiti, mešati ( Loški Potok)

múštǝr – vzorec, krojna pola, model

múštrat’, zmúštrat se, zmúštran – učiti, vaditi, preizkušati; vešč, izkušen. ( Ze šivajne se je pa kar sama zmúštrala… Kaj se múštraš? …Uan je biu finu zmúštran majster.)

 
Vabljeni k zapisovanju zbirke narečnih besed iz vašega kraja!

Viri:

• Wikipedija

Kraj: Rakov Škocjan
Datum: okoli 1965
Avtor: I. Benčič
Zbirka: Milena Ožbolt
Skenirano: 6. 12. 2017
Oblika: razglednica
Zvočni zapis: Milena Ožbolt, Bojan Štefančič