1943 Nadlesk/Sv. Urh nad Ljubljano – Vinko Gavez
Na fotografiji, ki jo je leta 1936 izdelal Foto Hudnik, je Vinko Gavez iz Lače vasi pri Ljutomeru. Takrat še ni bil poročen, čez nekaj let pa je že imel ženo iz Nadleska in sina z njo.
1978 Rakek – TOZD Kartonaža, lepilka Jagenberg
Pogled na lepilko Jagenberg 1425* postavljeno v hali C. Na prednjem delu lepilke vidimo delavca, ki vlaga na stroj izseke, ki jih je pripeljal viličarist od izsekovalnega stroja. Ob stroju je vodja stroja, na koncu pa vidimo pobiralke že zlepljenih škatel.
1971 Postojna – Gradnja avtoceste
Zaradi vseh težav v prometu na stari cesti med Vrhniko, Logatcem in Postojno je bila konec 1960. let sprejeta odločitev za gradnjo prve prave jugoslovanske avtoceste Vrhnika-Postojna, ki je za vsako smer predvidevala po dva vozna pasova in odstavni pas. Skupaj so predvidevali 6 pasov, po tri v vsako smer vožnje. Gradnja avtoceste je najbolj posegla v železniško postajo Postojna, kjer je bilo treba prilagoditi tire in porušiti nekaj objektov, ki so stali na trasi avtoceste.
Rakek 1975/76 – 4. razred
Učenci 4. razreda in razredničarka Majda Lenarčič slikani pred vhodom v osnovno šolo Jožeta Krajca na Rakeku, v šolskem letu 1975/76.
1980 Lurd – Spomini na romanje
Verniki treh avtobusov iz Slovenije, slikani na stopnicah pred baziliko v Lurdu, meseca maja 1980. En avtobus iz Novega mesta, eden iz Ljubljane in eden iz Maribora so med potjo pobirali vernike in nato skupaj potovali v Francijo.
Rodil se je 22. decembra 1899 v istrskem mestu Motovun. Oče je bil v carinski službi, zato se je družina precej selila. Iz Motovuna so šli v Koper in pozneje v Gorico, kjer je obiskoval gimnazijo. Leta 1915 so se starši preselili v Brežice, Kos pa je nadaljeval s študijem na ljubljanskem učiteljišču.
1968/1970 Križna gora – Polhar Jože Martinčič
Zdi se, da je Jože Martinčič, ki je polharske veščine in strast prevzel od očeta, tokrat nekomu načrtno poziral. Resen pogled je malce prikrito ponosno namenil fotografu, ko je morda ravno iz škrinc pobral tri ali štiri debele polhe. Kar na vrvici lisice nosi nanizanih pet razmeroma novih enojnih pasti z značilno luknjico na podaljšku, kamor zapiči primerno dolgo leskovo palico, na kateri prisloni past na deblo drevesa. V napeti škrinci pa je dišeča vaba – oreh, lešnik, zmehčana hruškica, ki malo diši po žganju ali kaj podobnega – in polh je “gotov“, ne more se upreti skušnjavi, kar se usodno konča …
1935 Karlovica – Postanek na poti iz Ljubljane

Možakar na levi s kapo in temnejšo poltjo je šofer – France Pelan, Odančkov. Spredaj, četrti z leve z značilno torbico, stoji sprevodnik, čisto na desni, prav zadnji, pa je Viljem Zabukovec, ki je bil potnik.
Potniki so se na poti domov ustavili pred gostilno v Karlovici in se skupaj z domačini nastavili pred fotoaparat. Med njimi šofer France Pelan, sprevodnik in glasbenik Viljem Zabukovec. Dve fotografiji, posneti skoraj istočasno, danes pričata o času, ko je bil postanek ob cesti več kot le počitek – bil je srečanje in druženje. Vsaka vožnja z avtobusom je bila dogodek.










